Vlada je ta teden kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma slabe banke odločila, da ustavi prodajo delnic družbe Istrabenz Turizem, s katerimi so zavarovane terjatve slabe banke do holdinga Istrabenz. Država želi Istrabenz Turizem, ki ima v lasti šest hotelov na Obali, vključiti v turistični holding. Po neuradnih informacijah naj bi državni turistični holding poleg Istrabenz Turizma sestavljali tudi Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Hit, Thermana, Terme Olimia, Adria turistično podjetje in Unitur. Slaba banka mora zdaj po sklepu vlade ustanoviti posebno namensko družbo, na katero bo prenesla pridobljene delnice družbe Istrabenz Turizem. Pred ustanovitvijo te namenske družbe pa bo moral Slovenski državni holding pripraviti naložbeni dokument - neke vrste načrt torej.

Zgodba ima dolgo brado, ki ima svoje mešičke že pred krizo 2008. Lastništvo slovenskega turizma je bilo takrat skoncentrirano v finančnih in industrijskih gigantih. Glavni hotelirji tistega obdobja so bili Sava, NFD in Istrabenz. Pojasnjuje novinar Primož Cirman.

Izjava

Zadnji in sprožilni element zgodbe sega v konec maja 2015, ko je slaba banka prevzela delnice podjetja Sava Turizem in za približno 20 milijonov evrov terjatev družbe Istrabenz Turizem. Obe podjetji sta takrat ostro protestirali proti postopanju slabe banke, rožljali so tudi s kazenskimi ovadbami. Sava Turizem se je kasneje z novim posojilom uspela izviti iz primeža slabe banke. Razlog za poseg v oba turistična giganta naj bi bilo slabo upravljanje in izčrpavanje že omenjenih podjetij. Cirman.

Izjava

Do ustavitve prodaje delnic Istrabenz Turizma je prišlo tako rekoč zadnji hip. Prihodnji teden se namreč izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb. Nezavezujoče ponudbe je sicer oddalo sedem interesentov, med njimi naj bi bil tudi srbski poslovnež Miodrag Kostić, ki je od Istrabenza že kupil stari hotel Palace. Tudi to potezo vlade je mogoče razumeti kot poskus konsolidacije tako imenovanega državnega turizma v namenski družbi. Po ustanovitvi namenske družbe bodo predvidoma stekli postopki za javno prodajo ali za dokapitalizacijo te družbe. Metod Dragonja, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je na tiskovni konferenci, ki je bila namenjena pojasnitvi odločitve vlade, povedal, da bi s tem zagotovili, da bi imela družba zadosten obseg lastniškega kapitala in bi se tako zmanjšal delež dolžniškega kapitala. Pri tem naj država neposredno s proračunskim denarjem ne bi sodelovala, se bodo pa, tako Dragonja, "izkoristili investicijski potenciali državnih skladov”. Več o zadnji potezi vlade kot skupščine slabe banke Cirman.

Izjava

Pravna oziroma politična podlaga za zadnjo odločitev vlade naj bi bila, tako Ministrstvo za gospodarstvo, strategija razvoja turizma. Marjetka Rangus s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru pojasni, kaj vse ta strategija vsebuje in kakšno vlogo v njej igra država.

Izjava

Država tako igra dvojno vlogo - po eni strani kot regulator, po drugi strani pa kot lastnik oziroma investitor. Država je že zdaj največji posamezni lastnik turistične infrastrukture. Rangus predstavi lastniško sliko.

Izjava

Cirman predstavi razloge, zakaj je interes države tako močan. Po njegovem mnenju bo namenska družba najverjetneje ostala v državni lasti, dobila pa bo le zunanjega upravljalca, ki bo skrbel za donose.

Izjava

Rangus trdi, da ima država slab renome kot upravljalec premoženja. Obenem pojasni tudi razloge, zakaj dolgoročno državno lastništvo po njenem mnenju ni vzdržno.

Izjava

Ta teden smo lahko prebrali tudi nekaj praktično piarovskih vesti o obnovljenem hotelu Planika na Jezerskem, ki odkljuka še enega izmed ciljev strategije razvoja turizma - butični turizem. Krivca za to sta družba Postojnska jama in njen direktor Marjan Batagelj. Si torej poleg državnega holdinga, Rigelnikovega ACH-ja, ki si lasti ljubljanske hotele Union, in srbskih tajkunov vstop v to profitabilno industrijo obeta tudi generacija poslovnih gurujev?