V tem tednu je prišlo do otoplitve odnosov med Združenimi državami Amerike in Kubo. Ameriška administracija in kubanska vlada sta se namreč dogovorili za serijo ukrepov, ki državi zbližujejo. Med pomembnejšimi spremembami se obeta vzpostavitev stalnih diplomatskih stikov in izpustitev političnih jetnikov v obeh državah. Slednje pomeni predvsem izmenjavo zajetih vohunov, konkretneje Američana Alana Grossa in tako imenovane skupine Kubanskih 5, ki naj bi za Havano vohunila za kubanskimi izseljenci v ZDA. Poleg tega bo ZDA ameriškim državljanom olajšala potovanja na Kubo, slednja pa bo svojim rojakom omogočila lažji dostop do svetovnega spleta. Predsednik ZDA Barack Obama je spregovoril celo o možnosti umika embarga.

ZDA nad Kubo že vse od leta 1960 izvajajo ostre ekonomske in diplomatske sankcije. Te prihajajo kot posledica kubanske revolucije. Pred revolucijo je namreč Kuba veljala za igrišče ZDA. Velike korporacije so nadzorovale naravna bogastva, ameriški državljani pa so otok obravnavali kot Britanci danes Krf. Prostitucija in igralništvo sta bila v razcvetu, v Havani je nekaj časa domoval tudi Al Capone. Revolucionarne sile Fidela Castra so podjetja nacionalizirale, Kubo pa vrnile državljanom, če se izrazimo nekoliko romantično.

Američani danes Kubo vidijo kot državo, ki skriva in podpira teroriste. Ta v mednarodni skupnosti osamljena drža pa se z novimi stiki postavlja pod vprašaj. Nove ukrepe in možnost umika embarga ovrednoti Alejandro Sanchez, raziskovalec na washingtonskem Svetu za hemisferska vprašanja.

Izjava je na voljo v prispevku.

Embargo, tako Sanchez, ostaja predvsem zaradi ameriškega kongresa, ki ga do leta 2016 nadzorujejo republikanci. Pričakovati bi bilo, da bi republikanci kot stranka, ki ponavadi zastopa interese kapitala, podprli ukinitev embarga in s tem omogočili dotok ameriškega kapitala na Kubo. Razloga, zakaj republikanci ukrepa ne bodo podprli, sta dva; prvi je, kot ponavadi, kontriranje politikam predsednika Obame, drugi pa prisotnost kubansko-ameriškega lobija. Govorimo predvsem o različnih nevladnih organizacijah, ki so jih ustanovili kubanski izseljenci, večinoma pripadniki oligarhičnih družin. Ti se zaradi zgodovinskih zamer združujejo v organizacije, kot sta Kubanski svet za svobodo in Kubanski nacionalni svet, ter z lobiranjem dosegajo uveljavljanje proti-Castrovskih politik.



Glavni nasprotnik embarga je senator kubanskih korenin Marco Rubio, ki pravi, da se s tovrstnimi gospodarskimi ukrepi zgolj spodbuja dotok denarja, s tem dviga ekonomski status ljudi in  pomaga Castrovi administraciji, da se obdrži na oblasti. Njegovo stališče lepo povzema Sebastian Arcos, pomočnik direktorja Kubanskega raziskovalnega inštituta, institucije na las podobne prej opisanim lobijem.

Izjava je na voljo v prispevku.

Po mnenju Sancheza je tako varno domnevati, da se bo embargo ZDA nad Kubo prej ali slej končal, lobiji namreč zaradi nove generacije kubanskih izseljencev počasi, a vztrajno izgubljajo svojo moč. Zgled drugih latinsko-ameriških držav pokaže hitro pot privatizacije naravnih bogastev in agresivni vdor tujega kapitala. Če gre kaj takega pričakovati tudi na Kubi, več James Petras, zaslužni profesor sociologije z Univerze Binghamton.

Izjava je na voljo v prispevku.

Liberalizacija trga se je na Kubi sicer že začela. Svoj kapital imajo na Kubi predvsem kanadska podjetja v obliki hotelskih verig. Kanadčani so sicer med najpogostejšimi obiskovalci Kube. O že uvedenih ukrepih fleksibilizacije trga dela, James Petras.

Izjava je na voljo v prispevku.

Razlogi, zakaj je do otoplitve odnosov med ZDA in Kubo prišlo ravno zdaj, pa so tudi geopolitične narave. O ZDA kot osamljenem igralcu, James Petras.

Izjava je na voljo v prispevku.

Vsaka zunanjepolitična poteza ameriške administracije ima določen namen. Kaj se skriva v ozadju te?

Izjava je na voljo v prispevku.

Kuba je v tej situaciji podvržena ameriški notranjepolitični igri in interesom svetovnega hegemona v Latinski Ameriki. Od kubanske vlade je odvisno, ali bodo situacijo lahko nadzorovali in obrnili v prid državljanom ali pa bodo ti potegnili tako imenovano ta kratko.

Rdečo kubansko prst je s staro rusko mašinerijo skultiviral vajenec Žan.