HRANA JE ZDRAVILO
Hudičevih 66 milijard dolarjev je cena, ki jo je nemški farmacevtski gigant Bayer pripravljen plačati za ameriškega zloglasnega proizvajalca semen, znanega pod imenom Monsanto.
Gre za največji agrarni prevzem v zadnjem času, čeprav teh v zadnjem času ne manjka.
Po štirih mesecih pogajanj o ceni prevzema Monsanta s strani Bayerja so lastniki podjetij končno dosegli dogovor. Čeprav delničarji obeh podjetij ne kažejo pretiranega navdušenja nad dogovorom, je morda prav to znak, da je kompromisna cena ugodna za obe strani.
Bayerjev nakup največjega proizvajalca semen na svetu je že tretja združitev v industriji agrarnih "inputov". Odobritev varuhov konkurence tako trenutno čakata še združitev velikanov Dupont in Dow na eni strani ter Syngenta in ChemChina na drugi. Skupaj z Bayerjem in Monsantom gre za šest največjih proizvajalcev kmetijskih "inputov".
Zakaj prihaja do združitve prav zdaj ter katere ekonomske okoliščine v agrarnem sektorju botrujejo kopici združitev, pojasnjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar:
O pomembnosti Bayerjevega prevzema Monsanta govori še Matej Lahovnik z Ekonomske fakultete:
Mnogi v Evropskem parlamentu opozarjajo na škodljivost prevzema. Na pobudo evropskega poslanca Zelenih Svena Giegolda pa je po spletu zaokrožila tudi peticija za zaustavitev združevanja omenjenih podjetij. Giegolda smo povprašali o razlogih za nastanek peticije:
Združitve in prevzemi v ekonomiji sledijo ekonomskim trendom. Kakšni so ti v zadnjih letih v agrarni branži ter kakšni so njihovi učinki, pojasnjuje Lahovnik:
Čeprav Lahovnik Monsanta in Bayerja ne razume kot konkurentov, je bil del proizvodnje vendarle konkurenčen. Ob tej predpostavki bo načrtovana združitev pomenila potencialno zviševanje cen, manj pestro ponudbo ter zmanjšanje obsega inovacij. A vendar je največja grožnja tista, na katero opozarja civilna družba, ki se zdrzne ob vsaki omembi Monsanta. O nevarnostih združitve Kuhar:
O tem, ali združitev, ki bo prinesla koncentracijo ekonomske moči, ogroža konkurenčnost, bodo dokončno odločali ameriški in evropski varuhi konkurence. Medtem ko lahko v medijih zasledujemo ugibanja o tem, ali bodo ti dogovor dopustili ali ne, Lahovnik meni, da bo rešitev najverjetneje nekje vmes:
Prav grožnja konkurenčnosti pa je glavni razlog za prej predstavljeno peticijo. O koncentraciji ekonomske moči in o tem, kaj slabega bo prinesla, govori pobudnik peticije Giegold:
Združitev bo imela velik vpliv tudi na razmerja moči znotraj Evropske unije. Nemčija namreč preko Evropske unije umika prepreke lastni industriji. Kuhar:
Ko je bila sklenitev pogodbe v sredo naznanjena javnosti, so cene delnic tako Monsanta kot Bayerja padle. Medtem ko nekateri opozarjajo, da je to znak nezaupanja delničarjev v ugodno odločitev varuhov konkurence, Lahovnik meni, da gre za precej običajen fenomen pri združitvah in prevzemih:
Čeprav gensko spremenjena semena, katerih največji proizvajalec je Monsanto, v Sloveniji niso dovoljena, večina kmetijskih proizvajalcev lastnih semen nima. Kakšna je semenska situacija v Sloveniji ter kaj lahko glede na selitev Monsanta v Evropo pričakujemo, razlaga Kuhar:
Ne glede na ocene o pozitivnih in negativnih učinkih obravnavane združitve je jasno, da bodo največ utrpeli manjši proizvajalci. Zaključujemo z Lahovnikovo analogijo o slonih in miškah:
Dodaj komentar
Komentiraj