Po dobrih dveh letih je bilo v Siriji v državljanski vojni ubitih več kot 80.000 ljudi, več kot milijon ljudi je zbežalo iz države, več milijonov pa je razseljenih ali pogrešanih. Država je v gospodarskem in humanitarnem razsulu. Pred obličjem svetovne javnost se v tej državi obeta nova vojaška intervencija pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike in njenega prvega moža, Barracka Obamo. Gre za posredovanje v državljanski vojni v Siriji, ki je delikaten problem par exellance.

ZDA, katerim so hitro sledile predvsem Francija in Velika Britanija – zadnja je sicer na včerajšnji seji izglasovala nasprotno politiko – je na podlagi zaenkrat še nepotrjenih ugotovitev uporabni kemičnega orožja Asadovih sil napovedala zračne napade na vojaške cilje v Siriji. Oznanilo je svetovna javnost sprejela zelo ambivalentno. V progresivnih logih je prevladalo prepričanje, da bi akcija povzročila več negativnih kot pozitivnih posledic. Postavlja pa se tudi pravno vprašanje, saj Varnostni svet Združenih narodov še zdaleč ni enoten. Kitajska in Rusija močno nasprotujeta intervenciji, seveda tudi zaradi svojih lastnih interesov.

O različnih aspektih okoli Sirije smo govorili z odličnim poznavalcem razmer v arabskem svetu Primožem Šterbencem, novinarjem časopisa Der Spiegel Ralphom Hoffejem, v Siriji živečim neodvisnim novinarjem  Stephenom Starrom, ameriškim libertarcem Jacobom Hornbergerjem in evroposlancem Ivom Vajglom.