Nadzorni svet Luke Koper je na današnji seji izglasoval nezaupnico upravi. Seja nadzornega sveta je sledila včerajšnji skupščini delničarjev, ki je prav tako glasovala za menjavo uprave. Kljub temu, da ima Luka Koper približno 10 tisoč delničarjev je odločilen glas v rokah države, ki neposredno in prek državnih podjetij obvladuje nekaj manj kot 70-odstotni delež podjetja. Tako je državi po letu in pol poskusov vendarle uspelo zamenjati upravo. Lansko poletje je namreč Slovenski državni holding, krajše SDH, že skušal zamenjati tri člane nadzornega sveta z domnevno namero po kasnejši menjavi uprave. A takrat neuspešno. Po približno letu dni zatišja je SDH letos po izteku mandata štirim nadzornikom v nadzorni svet imenovalo 4 nove člane. Nova sestava si je za menjavo uprave izbrala čas med novoletnimi prazniki, koprsko pristanišče pa bo po novem vodil Dimitrij Zadel. Razlogi za menjavo naj bi, sledeč izjavam nadzornikov in predstavnikov SDH, tičali predvsem v nesposobnosti in neureditvi sistema zaposlovanja preko podizvajalskih podjetij.

Lanski poskus menjave nadzornega sveta je sledil javni razgrnitvi idej Ministrstva za infrastrukturo, da bi drugi tir železniške proge med Koprom in Divačo gradili z javno-zasebnim partnerstvom. Luka Koper je temu nasprotovala. Zaradi nedobičkonosnosti železniške infrastrukture bi namreč takšno partnerstvo, da bi bilo za zasebnika zanimivo, po vsej verjetnosti zahtevalo tudi delno privatizacijo Luke Koper v obliki oddajanja koncesij za posamezne pomole. V začetku lanskega leta je država začela izvajati pritiske na takratno upravo in nadzorni svet. Alenka Žnidaršič Kranjc, takrat še prva nadzornica Luke, je te pritiske v oddaji Odmevi na RTV Slovenija opisala sledeče:

Izjava

Slovenski državni holding je nujnost menjave nadzornega sveta takrat utemeljeval z vsaj tremi argumenti, dva od katerih sta se izkazala za neresnična. Najprej jih je zmotila domnevno prehitra rast stroškov dela. A se je hitro izkazalo, da trditve SDH temeljijo na napačnih podatkih. Če bi vodstvo holdinga pogledalo v revidirano letno poročilo Luke Koper, bi to sicer lahko hitro ugotovilo samo. V nadaljevanju je Metod Dragonja, takrat državni sekretar na Ministrstvu za finance, na seji Komisije za nadzor javnih financ nujnost menjave nadzornega sveta utemeljeval s premajhno donosnostjo Luke Koper. A se je tudi številka, s katero je operiral ta dolgoletni gospodarstvenik in politik, izkazala za napačno. V tretjem poskusu je SDH našel nov argument: manko ukrepanja uprave glede kompleksnega, na mestih kriminalnega in do delavcev izkoriščevalskega sistema podizvajalskih podjetij, ki delujejo v Luki Koper - tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev, krajše IPS, o katerih več v nadaljevanju oddaje. Ta argument SDH v razlogih za menjavo uprave navaja tudi danes.

Lanski poskus menjave nadzornega sveta so z blokado pristanišča in protesti preprečili delavci Luke Koper. Zaradi izrečenih neresnic v argumentiranju razlogov za zamenjavo pa je odstopil prvi mož SDH, Marko Jazbec. Po drugi strani je Alenka Žnidaršič Kranjc, ki jo je SDH skušal zamenjati, ostala na položaju prve nadzornice do konca svojega mandata letos.

V začetku julija letos je z delom začel nov nadzorni svet. Vodi ga Rado Antolovič, ki je bil član nadzornega organa že pred tem. Antolovič je sicer direktor družbe P&O Maritime, ki upravlja s kontejnerskim terminalom v pristanišču v Dubaju, v preteklosti pa je služboval tudi v pristaniščih v Rusiji. Njegovo dosedanjo vlogo v Luki Koper opiše Mladen Jovičič iz Sindikata žerjavistov v Luki Koper:

Izjava

Skupaj z Antolovičem je v nadzorni svet Luke Koper prišel tudi Milan Jelenc, sicer svetovalec direktorja Slovenskih železnic. To dejstvo je obudilo strahove med zaposlenimi, da lastniki zopet razmišljajo o tako imenovanem logističnem holdingu, ki bi v en holding povezal Luko Koper in Slovenske železnice, kar bi lahko ogrozilo poslovno stabilnost pristanišča. Nova in trenutna sestava nadzornega sveta vključuje še Andraža Lipolta, Barbaro Nose in Uroša Ilića. Slednji je tudi predsednik kadrovske komisije, ki je izbrala novo upravo luke, sicer pa je ustanovitelj odvetniške pisarne ODI. Na spletni strani združenja nadzornikov Slovenije o njem lahko preberemo:

“Sodeloval je pri večini najzahtevnejših korporacijskih prestrukturiranj v Sloveniji po nastopu finančne krize ter pri vseh večjih privatizacijskih in drugih Merger and acquisition procesih, praviloma na strani tujih investitorjev.”

Ilić sicer v svoji vlogi nadzornika Luke Koper deluje kot predstavnik države in ne tujih investitorjev. Kadrovska komisija pod njegovim vodstvom pa je za novega predsednika uprave izbrala Dimitrija Zadela, za člana uprave pa Irmo Gubanec in Metoda Podkrižnika. Z opozorilom, da gre zgolj za posredne povezave, ki ničesar ne dokazujejo si v nadaljevanju poglejmo življenjepise novih članov uprave in njihovo morebitno prepletanje z interesi okoli Luke Koper.

Novi predsednik uprave Dimitrij Zadel je kariero zgradil v avstrijski naftni družbi OMV. Med letoma 2003 in 2015 je bil direktor OMV Slovenija. Tekom dela v OMV pa je služboval tudi kot vodja prodaje v podružnicah na Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Italiji. Največji posamezni lastnik OMV je z nekaj čez 30-odstotnim deležem avstrijski državni holding. Luka Koper je največje pristanišče za Avstrijo, avstrijske železnice pa se domnevno zanimajo tudi za vstop v lastništvo hčerinskega podjetja Slovenskih železnic SŽ Tovorni promet.

Metod Podkrižnik je prav tako med letoma 2008 in 2015 služboval na različnih funkcijah v OMV-ju v Sloveniji in na Slovaškem. Trenutno pa je direktor špedicijskega podjetja Feršped, ki je v lasti Slovenskih železnic. Slednje se v nasprotju z Luko Koper ne branijo ideje povezave obeh podjetij v logistični holding. Poleg strahov, da bi tovrstni holding pomenil, da bi Luka Koper s svojim dobičkom krpala izgube Slovenskih železnic, se delavci v luki holdinga branijo tudi zaradi domnevnih privatizacijskih teženj. Idejo logističnega holdinga je namreč v Slovenijo pripeljal Hartmut Mehdorn, nekdanji direktor nemškega Deutche Bahna, ki je takrat služil kot svetovalec takratnega premiera Boruta Pahorja. Sindikati se bojijo, da bi holding pomenil izčrpavanje Luke Koper, ki bi povečala težo argumentov za privatizacijo, v primeru prodaje pa bi lahko tuji kapital v enem zamahu kupil velik del slovenske logistike.

Tretja nova članica uprave pa je Irma Gubanec. Ta je trenutno svetovalka na časopisni hiši Delo, od leta 2013 do letos pa je bila predsednica uprave Dela. Pred tem je delala na RTV Slovenija, v letih 1999 in 2000 pa je bila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo. Tega je takrat vodil Metod Dragonja, ki je lani plasiral neresnične podatke v podporo menjavi nadzornega sveta luke, trenutno pa je direktor družbe 2TDK, ki naj bi vodila projekt izgradnje drugega tira.

Novi člani uprave so torej ustoličeni. Eden izmed argumentov SDH za to menjavo je tudi domnevno neučinkovito izkoriščanje kapacitet Luke Koper. Ti očitki izhajajo iz študije, ki jo je SDH naročil pri svetovalni družbi McKinsey and Company. Študija je kljub dejstvu, da je bila izdelana iz pretežno javnih podatkov, tajna. Po mnenju SDH je glavni izsledek študije, da družba uspešno posluje, vendar bi lahko poslovala še boljše. Luka na drugi strani študiji očita, da študija temelji na napačnih podatkih, mestoma amaterski analizi in neustrezni interpretaciji. Trditev, da luka neoptimalno uporablja luška dvigala, študija na primer utemelji le na osnovi ene fotografije, iz katere naj bi bilo razvidno, da eno izmed dveh dvigal ne obratuje. Komentar študije poda Jovičič:

Izjava

Poleg študije McKinsey pa je SDH svoje utemeljitve za menjavo uprave najdel še v eni študiji. To je pripravila revizorska hiša PriceWaterhouseCoopers, njen namen pa je revizija sistema pogodbenih podjetij v Luki Koper, tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev. V nadaljevanju se bomo podrobneje posvetili delovanju teh podjetij.

Model outsourcanja dela v Luki Koper izhaja že iz 90. let prejšnjega stoletja. Od takrat pa se je močno razrasel. Najhitrejšo rast stroškov za IPS-e je luka beležila med leti 2003 in 2011, ko so upravo vodili Bruno Korelič, Robert Časar in Gregor Veselko. Takrat je rast stroškov za IPS-e rasla med 2 in petkrat hitreje kot rast stroškov dela. Luka Koper je torej rast pretovora in prometa v večji meri zadovoljevala s podizvajalskimi podjetji in le v manjši meri z neposrednim zaposlovanjem. Nekaj podobnega se dogaja tudi v zadnjih dveh letih. Rast stroškov IPS na primer raste v povprečju za okoli 15 odstotkov na leto, medtem ko rast stroškov dela le za slabih 7 odstotkov. V Luki Koper torej svojo hitro rast, ki dosega blizu 10 odstotkov na leto, še vedno v večji meri zadovoljujejo s podizvajalskimi podjetji.

Finančna uprava Republike Slovenije je v družbah, ki poslujejo z Luko Koper, izvedla več postopkov inšpekcijskega nadzora. Ugotovitve kažejo, da je poslovanje izvajalcev storitev, ki poslujejo neposredno z luko ustrezno. Vendar imajo te družbe veliko število podizvajalcev, ki poslujejo predvsem gotovinsko, zato jih je težko obdavčiti. Gre za “družbe tipa "missing trader", torej družbe s fiktivnimi sedeži, odgovornimi osebami tujci, torej nerezidenti, ki so tekom postopkov nedosegljivi in tudi ne sodelujejo z davčnim organom.”

FURS še ugotavlja, da take družbe lahko takoj po odločitvi davčnega organa, da uvede preiskavo, svoje poslovanje prenesejo na novo podjetje in dejavnost še naprej opravlja z istimi zaposlenimi.

V javnosti se na sindikat žerjavistov v zadnjem času pogosto naslavlja kritika, da se niso zavzeli za rešitev problema delavcev IPS. To sicer ne drži povsem. Aktivno so se za reševanje njihovega položaja zavzeli že v času stavke julija 2011, ko so pomagali ustanoviti sindikat izvajalcev pristaniških storitev, ki mu je predsedoval Predrag Topić.

Izjava

Jovičič ob tem poudarja, da je kadrovska strategija uprave pred sindikalnimi pritiski leta 2011 predvidevala IPS-om podobne, fleksibilnejše oblike zaposlovanja za vse bodoče in postopno tudi obstoječe zaposlene v luki. To namero se je tudi uspešno preprečilo.

Izjava

Naslednji poskus vzpostavitve alternativnega modela zaposlovanja delavcev IPS se je zgodil leta 2015, ko je eno izmed IPS podjetij zaradi ugotovitve nezakonitega poslovanja izgubilo pogodbo z Luko Koper. Sindikat žerjavistov je želel delavce, ki jih je zaposlovalo, povezati v d. o. o., v katerem bi bili vsi zaposleni enakovredni deležniki. Kako se je zgodba razpletla, pojasni Jovičič:

Izjava

Čeprav se je sindikat žerjavistov v preteklem letu uprl načrtovani menjavi luškega vodstva z Matičem na čelu, saj jo vidijo kot upravo, s katero je možen konstruktiven dialog, jasno poudarjajo, da si stališč z njo ne delijo, še posebej, ko pride do narave reševanja IPS problematike:

Izjava

Nekaj omenjenih kritik podaja Goran Lukič iz Delavske svetovalnice.

Izjava

Kljub temu, da Sindikat žerjavistov nasprotuje modelu IPS, svoje podpore upravi ne pogojuje z njegovo odpravo. Namesto hitre se zavzema za postopno zaposlovanje. Kot oviro hitrim neposrednim zaposlitvam vseh delavcev IPS v Luki Koper so lani navajali posledičen padec dobička, kar bi lahko bil razlog za kasnejšo menjavo uprave. Kasneje so izpostavili še argument, da mnogi delavci IPS ne dosegajo kriterijev, predvsem vezanih na izobrazbo, za zaposlitev v Luki Koper. A to po trditvah Lukiča ne drži. Luka Koper bi namreč v interni sistematizaciji delovnih mest lahko definirala dosedanje delo v IPS podjetjih kot nadomestek za izobrazbo. Poleg tega pa Žerjavisti izpostavljajo tudi, da je približno polovica delavcev IPS tujcev, ki naj jih ne bi bilo mogoče zaposliti v primeru, da so na Zavodu za zaposlovanje prijavljeni za isto delovno mesto primerni slovenski državljani. Kot pa so nam sporočili iz Zavoda za zaposlovanje, tudi to ni ovira za tiste delavce, ki so že zaposleni pri delavcih IPS in torej že delajo v Sloveniji. Na vprašanje, ali bi delavce, ki že delajo pri IPS podjetjih, lahko zaposlila tudi Luka Koper so nam odgovorili:

Seveda, pod pogojem, da Luka izpolnjuje tudi ostale zakonske pogoje, da nima neporavnanih davčnih obveznosti in da ni bila pravnomočno kaznovana za določene prekrške delovnopravne zakonodaje, ki pomenijo zakonsko prepoved zaposlovanja tujcev.

Uprava Luke Koper je tako v finančnem načrtu za prihodnje leto predvidela zaposlitev približno 200 delavcev IPS. V prihodnjih treh letih naj bi se po načrtu ta številka povzpela na 500 delavcev. A je nadzorni svet novembra finančni načrt zavrnil. Načrtu naj sicer ne bi nasprotovali zaradi predvidenih zaposlitev, a konkretnega razloga za zavrnitev niso navedli. Jovičič komentira sledeče:

Izjava

SDH torej po eni strani zahteva, da se reši problematika delavcev IPS, po drugi pa vztraja, da zaposlovanje ne bi nujno pomenilo znižanje dobička Luke Koper. Trdi, da obstajajo notranje rezerve, a ne definira kje. Jovičič trdi, da je edina možna notranja rezerva v plačah redno zaposlenih.

Dobiček Luke Koper bo letos predvidoma znašal približno 50 milijonov evrov. Po ocenah uprave bi zaposlitev vseh delavcev IPS pomenila dodaten strošek v višini približno 22 milijonov evrov. Če bi se celoten ta dodatni znesek odštel iz dobička, bi Luka Koper še vedno ustvarila dobiček v enaki višini kot pred dvema letoma - 28 milijonov evrov. Finančnih ovir za zaposlovanje delavcev IPS torej ni, pod pogojem, da SDH pristane na znižanje dobička. K znižanju pričakovanega donosa z namenom omogočanja zaposlitve IPS-ovcev so vlado na pobudo stranke Levica pozvali tudi člani Komisije za nadzor javnih financ. V strankah SD in Desus so nam v intervjuju potrdili podporo temu sklepu, a kljub temu, da gre za vladne stranke, s strani vlade ali SDH take podpore še ni bilo. S sklepom se strinja tudi poslanec SMC Marko Ferluga, ki pa poudarja, da se njegova stališča do Luke Koper v marsičem razlikujejo od stališč stranke.

Poslance parlamentarnih strank smo povprašali tudi, kakšen je po njihovem mnenju dejanski razlog za menjavo uprave. Po mnenju Matjaža Hana pa glavni razlog za menjavo uprave Luke ni urejanje položaja delavcev, ampak nekooperativnost sedanje uprave.

Izjava

Podobno kot Han Julijana Bizjak Mlakar meni, da so razlogi za menjavo uprave drugje.

Izjava

Da situacija delavcev IPS ni resnični razlog za menjavo uprave, se strinja tudi Marko Ferluga iz SMC:

Izjava

Vsi predstavniki političnih strank se torej strinjajo, da problematika IPS ni resnični razlog za menjavo uprave. Slovenski državni holding, katerega skupščino sestavlja vlada, sestavljena iz teh istih političnih strank, pa IPS-e še vedno uporablja kot priročen izgovor.

Kultivirali so Zwitter, Natan in vajenka Pia.