Konec pisanih suknjičev
V sredo je vojska v Zimbabveju prevzela nadzor nad državnim medijem ZBC, blokirala dostop do vladnih uradov, aretirala nekaj vidnejših pripadnikov vladajoče stranke ZANU-PF ter dolgoletnega predsednika Roberta Mugabeja spravila v hišni pripor. Vojska naj bi kmalu zatem pričela pogajanja za prenos oblasti oziroma odstop Mugabeja. Slednji se je danes ponovno pojavil v javnosti, udeležil se je namreč podelitve diplom Odprte univerze Zimbabveja, hkrati pa zanikal možnost svojega odhoda s položaja.
Robert Mugabe, ki letos obeležuje 93. jesen, Zimbabveju predseduje že vse od leta 1980. Na oblast ga je pripeljala protikolonialna revolucija in državljanska vojna. Gibanje ZANU - Zimbabvejska nacionalna afriška zveza - je takrat nadvladalo in v združitev prisililo drugo protikolonialno gibanje ZAPU - Zimbabvejsko patriotsko afriško zvezo. Belska elita je pred združeno ZANU-PF kapitulirala in dopustila svobodne volitve, kjer je slavila prej omenjena stranka. Prvih nekaj let je bilo za Mugabeja relativno mirnih, kot pojasni David Moore z Univerze v Johanesburgu.
S koncem hladne vojne je neoliberalizem dobil krila. Konec blokovske delitve je za Zimbabve pomenil pritisk s strani mednarodnih upnikov in poslabšanje gospodarske situacije. Do tedaj še relativno močan industrijski delavski razred je pričel zahtevati politične spremembe.
Mugabe na čelu ZANU-PF je tako v 80-ih letih poskušal ostati na oblasti z uvedbo zemljiške reforme. V času osvobajanja Zimbabveja je bilo sicer nekaj zemlje, ki so si jo dosihmal lastili belci, prodane črnski populaciji. Pa vendar je bil zaradi prostovoljne narave te izmenjave proces zelo počasen. Mugabe si je zvestobo veteranov po prelomu tisočletja pridobil ravno s prisilnim razlastninjenjem in redistribucijo zemljišč. Poleg tega je povečal socialne izdatke za to skupino. Povečani izdatki, slaba ekonomija, propad industrije in tvegane investicije so povzročile razredno pat pozicijo, ki ZANU-PF drži na oblasti še danes.
V Zimbabveju so volitve napovedane za prihodnje leto. Mugabe je sicer napovedal svojo kandidaturo, a mu zaradi njegove visoke starosti ne verjame nihče. Ključno vprašanje je tako vprašanje njegovega nasledstva. Za oblast v stranki trenutno tekmujeta dve struji. Prva “Generacija 40” oziroma G40 je za svojo favoritinjo izbrala Grace Mugabe, ženo trenutnega predsednika. Druga frakcija, Lacoste ali Krokodili, želi na predsedniškem mestu videti nekdanjega podpredsednika Emmersona Mnangagwo. Več, Moore:
Odstavitev Mnangagwe je neposredna posledica njegove nepodpore Grace Mugabe za svojo naslednico na strankinem kongresu, ki je bil napovedan za decembra letos.
Državni udar tako mnogi vidijo kot zgolj nadaljevanje znotrajstrankarskega spopada. Aparat vladajoče stranke je namreč do te mere stopljen z aparati države, da je ločevanje političnega preigravanja od državnih zadev nemogoče. Sue Onslow iz King’s College v Londonu.
Poleg osebnih povezav Mnangagwe s pripadniki zimbabvejske vojske je vojaško tehtnico na stran Krokodilov nagnila tudi odločitev finančnega ministra, sicer podpornika frakcije G40, da vojski v prihodnje nameni manj denarja.
Emmerson Mnangagwa se tako kaže kot vse bolj verjeten naslednik Roberta Mugabeja, ki še vedno ne želi odstopiti. Velja za precej pragmatičnega politika, a naša sogovorka ne verjame, da bo prišlo do spremembe politik.
Nekaj simpatij do Mnangagweja pa nemara gojijo investitorji in finančne institucije. Zavzema se namreč za fiskalno vzdržnost in liberalne reforme.
Dodaj komentar
Komentiraj