V tokratnem Kultivatorju smo se podali na Šrilanko, kjer je na nedeljskih predsedniških volitvah z 42 odstotki glasov slavil samooklicani marksist Anura Kumara Disanajake iz stranke Ljudska osvobodilna fronta. Odhajajoči predsednik in vodja desne Združene nacionalne stranke Ranil Vikremesinghe, ki je vodenje otoške države prevzel na vrhuncu finančne krize leta 2022, je z osvojenimi 17 odstotki glasov zasedel tretje mesto v volilni tekmi. 

Predsedniški kandidati so se tekom predvolilne kampanje osredotočili zlasti na že dve leti trajajočo finančno krizo, zaradi katere so bile oblasti primorane pristati na varčevalni načrt Mednarodnega denarnega sklada. Disanajake je šrilanške volivce pritegnil z mlačno levimi ekonomskimi rešitvami, ki na primer ne nastopajo proti privatnemu sektorju, a obljubljajo davek na premoženje in večjo dostopnost osnovnih živil. Ljudska osvobodilna fronta je leta 2019 skupaj s 27 drugimi strankami formirala zvezo Moč državljanov, ki od leta svojega začetka skupaj kandidira na volitvah, v 225-članskem parlamentu pa ima trenutno zgolj tri poslance. Ljudska osvobodilna fronta je bila sicer oblikovana leta 1965, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa je vodila dva množična upora. V drugem je bil Disanajake eden od vodij študentskega gibanja stranke.  

O razlogih za nenadni vzpon samoopisane marksistične stranke na Šrilanki in njenim notranjim razvojem smo govorili s profesorjem politologije z Univerze v Bathu Oliverjem Waltonom in profesorico sociologije z Univerze v Londonu Kiran Grewal.