Mariborski županski mnogoboj
Dinamika predvolilnih bojev se stopnjuje. Eden od vrhuncev romantičnega leporečja in dajanja javnih obljub, kot je to v navadi, je bilo včerajšnje televizijsko soočenje na javni televiziji, na katerem se je soočilo rekordno število 17-ih kandidatov za mariborskega župana. Vseh ne gre in ni potrebno naštevati. Večina med njimi je širši javnosti nepoznanih kandidatov, nekaj, kot denimo Stojan Auer, je ustaljenih borcev za mariborsko župansko mesto, med njimi na žalost najdemo tudi skrajne nacionaliste s separatističnimi idejami kot je Andrej Šiško, za mesto prvega Mariborčana pa se kajpada potegujeta tudi trenutni župan Andrej Fištravec in njegov vse manj osovraženi predhodnik Franc Kangler.
Produkt mariborskih vstaj in na predčasnih volitvah marca lani izvoljeni župan Andrej Fištravec se v boj za nov mandat podaja le še kot neodvisni kandidat, potem ko je z delovanjem v sicer kratkem mandatu in izgubo podpornikov dela vstajnikov, ki so ga predlagali, s sebe uspel sprati vso samooklicano vstajništvo. Med tistimi, ki so ga znotraj vstajniške skupine Skupaj za Maribor predlagali za župana, pa mu sedaj odrekajo podporo, je tudi filozof Boris Vezjak.
Vezjak je, skupaj s somišljeniki znotraj Fronte za Maribor, pred petooktobrskimi volitvami podprl kandidata Petra Tomaža Dobrila. Fronta se bo skupaj s stranko Solidarnost potegovala tudi za vstop v mestni svet.
No, vstajništvo stranke Solidarnost je verjetno podobno vprašljivo kot Fištrevčevo, ki pa sedaj izpostavlja svojo neodvisnost. Ker na lanskih predčasnih volitvah ni bil skupni kandidat vseh vstajniških skupin, pač pa samo skupine Skupaj za Maribor, relativizira aktualni župan svoje vstajniško poreklo, na katerega je bil, zanimivo, še pred dobrih letom in pol še kako ponosen.
Fištravec, ki je izšel iz mariborskega ljudskega vretja, čeprav ga je pred samimi volitvami res da predlagal le njegov del, je obljubil sodelovanje s civilno družbo in njeno aktivno vlogo pri občinski politiki. V ta namen je bil oblikovan vstajniški sosvet, ki pa se je hitro sfižil. Vstajniške skupine, ki so delovale, so ga začele zapuščati, potem ko je postalo več ali manj jasno, da opravljajo zgolj okrasno vlogo, njihove pripombe in predlogi pa so ostali ignorirani. Fištravec situacijo seveda vidi drugače.
Ena od zahtev vstajnikov, predvsem Iniciative mestni zbor, je bila tudi oblikovanje participatornega proračuna, katerega je načelno podprl tudi Fištravec. Toda, kot pojasnjuje predstavnik iniciative Aljoša Peternel, se - ko je treba narediti konkretne korake - vse skupaj ustavi oziroma odloži.
Aktualni župan težav pri oblikovanju participatornega proračuna ne vidi, sodelovanje z Iniciativo pa ocenjuje kot dobro.
V civilni Iniciativi mestni zbor ne podpirajo nobenega kandidata. Enostavno gre za pozicijo, ki so jo zavzeli že takoj na začetku delovanja. Ne podpirajo nobenih strank, ne kandidatov, ne list. Sistem je takšen, da ne glede nato s kakšnimi moralnimi in etičnimi vrednotami v politiko zaide posameznik, ga spremljajoči negativni pojavi predstavniške demokracije, kot so korupcija, klientelizem in zlorabe položaja, slej ko prej pokvarijo. Aljoša Peternel.
V mariborskih predvolilnih debatah, tudi včeraj, se nihče niti na eni točki ni dotaknil vstaj in vstajniškega duha. Tudi Fištravec ne, ki ga je na mesto župana naplavil prav protestniški val. Nadaljuje Aljoša Peternel iz civilne Iniciativa mestni zbor.
Izostanek vstajniškega duha in idej tekom celotne kampanje, ki ju pridno ignorira vseh 17 kandidatov, je po Vezjakovem mnenju simptom aktualnega Maribora.
Vse manj osovraženi padli šerif Franc Kangler se je kljub radarjem, neslavnem padcu in zvrhanim fasciklom kazenskih ovadb odločil znova zavladati mestu. Prvo vprašanje so mu zastavili naši mariborski poslušalci. "Od kod pogum za ponovno kandidaturo?"
Pogumne spremlja sreča, pravijo. Očitno pa tudi volivci. Navkljub grehom in neslavni preteklosti ima Kangler pri vnovični kandidaturi za župana Maribora po nekaterih javnomnenjskih raziskavah začudojočo visoko podporo, celo blizu 10 odstotkov. Vezjak ob iracionalnem volilnem telesu v Mariboru ne izključuje možnosti, da bodo Kanglerja isti volivci, ki so ga enkrat že izvolili, pa potem proti njemu protestirali, ponovno ustoličili na mariborski rotovž.
Kot pojasnjuje Vezjak v nadaljevanju, gre za iracionalnost volilnega telesa, ki je v tem trenutku v Mariboru najbolj problematična.
Po Kanglerjevo je Vezjakova bojazen seveda pretirana. Proti njemu je jeseni 2012 v središču Maribora v nekaj tisočglavi množici protestirala in ga videla kot gotovega le peščica Mariborčanov.
Medtem ko se še pred dvema letoma razočarani in razjarjeni volivci vračajo h Kanglerju, pa nekdanji župan še vedno verjame, da so bili protestniki zunanje motivirani. Medtem pa njegovi podporniki, med njimi teolog Ivan Štuhec, v medijih še vedno sejejo paranoidne konstrukte, da so bili vstajniki za odhod na mariborske ulice plačani.
Po množičnih vstajah, neizmernem ljudskem gnevu in kvazi vstajniškemu županu se je zdelo, da Maribor spreminja politični kurs, ki se bo uspel ohraniti tudi pred prihajajočimi volitvami. Toda, kot zaključuje današnji Kultivator Aljoša Peternel, Maribor namesto proti svetli prihodnosti koraka v negotovo, predradarsko preteklost.
Dodaj komentar
Komentiraj