MED PEKLOM IN MANUSOM

MED PEKLOM IN MANUSOM

Oddaja
24. 11. 2017 - 17.00

Z Lucy Honan in Ianom Rintoulom o stanju boja za pravice beguncev v Avstraliji
 / 24. 5. 2017
Azilni in migrantski politiki avstralske vlade smo se nazadnje podrobneje posvetili pred poletjem v majski Južni hemisferi, sarkastično naslovljeni “Ne zlorabljajte avstralske gostoljubnosti”. Pol leta kasneje je še to šalo vzel vrag. Avstralska vlada je okoli 500 moških, nastanjenih v centru za pridržanje prosilcev za azil na otoku Manus na Papui Novi Gvineji, potisnila v situacijo, ki ne odraža več ničesar drugega kot popolno ciničnost avstralskih oblasti do najbolj osnovnih načel spoštovanja človekovih pravic.

Center za pridržanje na Manusu je del avstralskega sistema zadrževanja migrantov in prosilcev za azil izven svojega ozemlja, dokler slednji ne izpolnijo vseh birokratskih obveznosti, vezanih na azilni postopek. Ko je 31. oktobra center za pridržanje uradno prenehal delovati, so vse nastanjene v njem postavili pred dejstvo, da morajo center zapustiti brez jasnih informacij, kam naj bi šli. Ko so se temu uprli in se zabarikadirali v poslopje, so jim avstralske oblasti najprej odklopile vodo, elektriko in sanitarije ter prekinile dostop do zdravil in ostalih nujnih dobrin in storitev. Tekom zadnjih treh tednov od zaprtja jim je papuanska policija sistematično uničevala prenočišča, zaloge hrane in vode ter nad njimi izvajala fizično in psihološko nasilje. Po zadnjih podatkih jim je danes center naposled uspelo tudi izprazniti.

Tim O’Connor, ki dela z migranti pod okriljem Avstralskega begunskega sveta, krovne organizacije za nevladnike, delujoče na tem polju, nam je osvežil spomin o problematiki avstralske azilne politike in izvenozemeljskih pridržalnih centrov:

Izjava

V majski Južni hemisferi smo se o problematiki pogovarjali tudi z Ianom Rintoulom, aktivistom kolektiva Refugee Action. V nadaljevanju ta povzame, da se je od takrat situacija zaostrila v obe smeri. Gibanje za pravice migrantov je zraslo in se okrepilo, vlada pa je še dodatno zaostrila pogoje za pridobitev in uveljavljanje azila.

Izjava

Kriza na Manusu se je sicer začela z zaprtjem centra, a pogoji, v katerih so tam nekateri živeli že nekaj let, so bili slabi že od samega začetka. O’Connor predstavi trenutno situacijo na otoku:

Izjava

Odločitev za zaprtje centra je prišla s strani papuanskega vrhovnega sodišča, a kakor v nadaljevanju razloži Rintoul, to ni bila edina motivacija za potezo:

Izjava

Kaj pa motivacije in strahovi pridržanih migrantov? O’Connor njihove reakcije in izkustvo opiše sledeče:

Izjava

Del lokalnega prebivalstva pa se je navkljub lastnim relativno slabim življenjskim pogojem na situacijo, v kateri so se znašli pridržani, odzval s precejšnjo mero sočutja in pomoči. Rintoul:

Izjava

Avstralska vlada ima po O’Connorjevih besedah z otoškimi državami neokolonialen odnos. Veliko moči v pogajanjih in uveljavljanju projektov, kot je sistem pridržalnih centrov, ima prav zaradi finančne pomoči, ki jo dotičnim državam namenja:

Izjava

V pridržalnem centru na otoku Nauru sicer še ni takšne humanitarne krize kot na Manusu. So pa pogoji bivanja za tam nastanjene, po večini otroke in ženske, prav tako nesprejemljivi. Kakor pove Rintoul, jim oblasti odtegujejo tudi dostop do nujne medicinske pomoči:

Izjava

Dogovor med Avstralijo in ZDA o preseljevanju prosilcev za azil, ki ga je omenil Rintoul, je le eden izmed mednarodnih dogovorov, sklenjenih v ta namen. O’Connor:

Izjava

Edina javnosti in prizadetim oznanjena rešitev za situacijo na Manusu s strani avstralske vlade je namestitev izgnanih migrantov na tri nove lokacije na otoku. Kaj vse je s tem narobe, pojasni Rintoul:

Izjava

Eno izmed pomembnejših vprašanj v zgodbi je torej nedvomno motivacija avstralske vlade in Liberalne stranke za nadaljevanje in zaostrovanje tako sporne migrantske politike. Rintoul jih razume sledeče:

Izjava

O’Connor vidi podobnosti med odnosom avstralske politike in posledično do neke mere tudi javnosti do migrantov ter odnosom Američanov do orožarske zakonodaje:

Izjava

Tudi državni proračun nima nikakršnih koristi od vzdrževanja takšnega programa. Ekonomski interes imajo kvečjemu avstralska podjetja, ki jih vlada najema za izvajanje različnih storitev, vezanih na sistem:

Izjava

Kot omenjeno na začetku, je veliko vlogo igrala tudi dejavnost civilne družbe in nevladnih organizacij, katerih pritisk se je poznal tudi na premikih v stališčih Laburistične stranke. Rintoul:

Izjava

Rešitev nastale situacije je po besedah obeh sogovorcev že dolgo na dlani, ta pa nikakor ne more biti kratkoročna.

Izjava
X
Izjava

Ker rešitve skoraj gotovo ne bo izvedla trenutna vlada, bo ta naloga padla na naslednjo, ki bo najverjetneje laburistična. Z oceno izzivov, ki jo bodo čakali, današnji Kultivator zaključi Rintoul:

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

prebral sem: "med peklom in muanisom"

ni, kdo ni. A tema je resna in žalostna, ne vpletajmo teh asociacij noter.

m

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness