Na različnih frekvencah
Upravno sodišče je sredi tedna odločilo, da bo blokiralo odločitev Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije - AKOS o odvzemu frekvenc mobilnemu operaterju Telemach. Po odločitvi Akosa bi Telemach 30. septembra ostal brez frekvence 2 x 5 MHz v frekvenčnem pasu 2.100 MHz, v vmesnem času pa bi že bil objavljen javni razpis o podelitvi te frekvence, o čemer je bila tudi že obveščena vlada. Akos je sicer predvidel možnost najema frekvenc, ki bi Telemachu omogočil prebroditev obdobja, ki bi sledilo morebitnemu neuspehu na razpisu, a po odločitvi sodišča mora Akos sedaj ustaviti vse dejavnosti na tem področju.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je odločitev najavila osmega julija, s to potezo pa naj bi končno uveljavila odločitev sodišča izpred desetih let, ko je to razveljavilo odločitev o brezplačni dodelitvi frekvenc takratnemu Tušmobilu, ki je pred slabimi petimi leti bil prodan Telemachu. O omenjeni dodelitvi, ki je potekala v sumljivih okoliščinah, še vedno poteka sojenje, potem ko so se kmalu po sklenjenem poslu začeli pojavljati očitki o korupciji.
Po zadnji odločitvi sodišča se je oglasil tudi minister za upravo Rudi Medved, ki je za časnik Delo dejal, citiramo: »Potez Akosa seveda ne morem komentirati, ker bi iz Bruslja lahko dobil opozorilo, da posegam na področje neodvisnega, samostojnega regulatorja. Primer z odločitvijo glede Telemachovih frekvenc, a ne le ta, pa nas navaja k temu, da resno dvomimo o strokovnem, kakovostnem vodenju te agencije.«
Medved je v intervjuju, ki bo v celoti izšel jutri, dodal, da je, citiramo, »Akos ministrstvo stisnil v kot z izklicno ceno za dražbo odvzetih frekvenc mobilne telefonije družbi Telemach. Gradivo, ki so ga nam poslali, je bilo tako nekonsistentno, da ga ni bilo mogoče poslati v vladno odločanje. Vrnili smo ga z napotilom, da ga ustrezno popravijo. In kaj smo dobili? Pojasnilo, da bi bilo odločanje vlade v tem trenutku brezpredmetno, saj je upravno sodišče zadržalo izvajanje postopka javne dražbe.«
Akos se je na navedbe odzval s sporočilom za javnost, v katerem so zapisali, da so pri svojih odločitvah zgolj sledili predhodnim odločitvam sodišč, in ministrstvo pozvali k direktnemu dialogu. Citiramo:
“Ministrstvo do objave današnjega članka v časniku Delo agencije ni obvestilo o »nekonsistentnosti« predloga izklicnih cen, prav tako agenciji ni posredovalo odgovorov na vprašanja in urgenco, v katerih je agencija ministrstvo zaprosila za pojasnila in dodatne usmeritve. Minister za javno upravo Rudi Medved naj bi bil kritičen do vodstva agencije tudi zaradi odnosa do sveta agencije, »ki z marsičim ni seznanjen, na primer ni bil seznanjen z odločitvijo o Telemachu«. V zvezi s tem agencija pojasnjuje, da Svet agencije po Zakonu o elektronskih komunikacijah nima pristojnosti odločanja ali nadzora agencije v konkretnih postopkih. Vsebinske odločitve v konkretnih upravnih postopkih, kar odločitev v zadevi Telemach nedvomno je, zato niso zadeve, s katerimi bi agencija seznanjala svet agencije. Iz vsebine članka, v katerem je omenjeno tudi »poročilo o nekaterih postopkih« agencije, ki ga Ministrstvo za javno upravo pripravlja za vlado, je mogoče sklepati, da ima ministrstvo oziroma minister konkretne pripombe na delo agencije oziroma vodstvo agencije. Agencija ob tem poudarja, da do danes z njimi ni bila seznanjena.” Konec citata.
Dušan Caf iz Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije komentira javne napade ministra na, vsaj uradno, neodvisen organ.
Naivno bi bilo seveda pričakovati, da bo Akos imun na politiko. Sedanja direktorica Tanja Muha je bila imenovana s strani bivše vlade Mira Cerarja, že od samega začetka pa se spopada z očitki o tem, da nima ustreznih kvalifikacij in da je bilo njeno imenovanje na to funkcijo politično motivirano. Muha je sicer že preživela afero okoli spornega podeljevanja frekvenc 5G podjetju BTC, zaradi katere je v omenjeni firmi bil primoran odstopiti nekdanji minister za upravo Boris Koprivnikar. Caf pojasnjuje, da bi bilo za pravo neodvisnost regulatorskega telesa treba spremeniti zakonodajo, ki zadeva imenovanje vodstva.
Tokratna afera okoli podeljevanja frekvenc ima dosti daljšo brado. Pričela se je že leta 2006, ko je Akos, takrat poznan še pod kratico Apek, vpisal Tušmobil v register operaterjev elektronskih komunikacij. Istočasno je Akos ameriškemu podjetju Western Wireless International, ki se je pred tem poskušalo prebiti na slovenski telekomunikacijski trg s tržno znamko Vega, dal soglasje za prenos odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in številke 070 na Tušmobil.
Tušmobil, ki ga je obvladoval takrat najbogatejši Slovenec Mirko Tuš, je nadalje pri Akosu dosegel, da je brezplačno in brez javnega razpisa spremenil oziroma izboljšal odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc.
Kot je že izpostavil Caf, so pri Tušmobilu zelo dobre odnose z javnim regulatorjem unovčili še leto kasneje, ko so se edini prijavili na javni razpis, ki ga je Akos pred novoletnimi prazniki objavil v uradnem listu, ne pa tudi na spletni strani. Brez konkurence direktorju Akosa Tomažu Simoniču ni preostalo drugega, kot da je aprila 2008 izdal odločbo, ki je radijske frekvence UMTS in njihovo uporabo dodelila Tušmobilu.
Kaj kmalu po tem so Telekom Slovenije, Si.mobil in Debitel zoper Akos sprožili spor na upravnem sodišču. To je nato odpravilo sklep Akosa, prav na to odločitev pa so se sklicevali pri Akosu, ko so se osmega julija odločili, da Telemachu odvzamejo frekvence.
Po odločitvi sodišča leta 2010 je vlada razrešila Simoniča, na mesto vršilca dolžnosti pa imenovala Dušana Schustra. V skladu s sodbo je ta sprožil postopke za ponovitev razpisa, a bil še pred tem zamenjan. Kot novi v. d. direktorja ga je nadomestil Miha Krišelj, ki pa ni pristal na ponovitev razpisa. Po vnovičnem sodnem procesu je vrhovno sodišče leta 2012 vendarle dokončno vrnilo zadevo Akosu v ponovni postopek.
Komisija za preprečevanje korupcije je pod takratnim predsednikom KPK Dragom Kosom že opozorila na sum korupcije, primer pa je kasneje prevzelo tožilstvo. Od konca leta 2015 poteka tudi sodni proces proti Mirku Tušu in Tomažu Simoniču. Po prepričanju tožilstva si je Tušmobil z odločitvami Akosa pridobil za skupaj 7,14 milijona evrov koristi, Simoniča pa obtožujejo, da je prejel protipravno korist, med drugim tudi stanovanje v Piranu.
Akos ima uradno sicer avtonomijo pri podeljevanju frekvenc, smernice pa mu določa vlada. Slovenski regulator se je dolgo upiral liberalizaciji trga, tako je na primer Mobitel ohranjal monopol na trgu mobilnih komunikacij vse do leta 1999, ko se je na trgu pojavil Si.mobil.
Telemach je Tušmobil in pripadajoče frekvence kupil pred slabimi petimi leti, potem ko je mobilni operater zašel v težave skupaj s preostalim Tuš holdingom, ki je zrasel na maloprodaji v velikih trgovskih centrih v začetku stoletja. O tem, kako je Mirko Tuš dolgo veljal za pravo zgodbo o uspehu, novinar spletnega portala Siol.net Primož Cirman.
Dolgovi Tuš holdinga so enormni, kljub temu pa jih uspešno restrukturira iz programa v program. Tuš holding je krovno podjetje, ki je 100-odstotni lastnik Engrotuša, upravljalca trgovskih centrov. Razni ekskurzi v telefonijo in bencinske servise so že zdavnaj propadli.
Mirko Tuš je po hudi kolesarski poškodbi, za katero še okreva v Braziliji, sicer vodenje podjetja predal sinu Andražu, a ko se vrne, ga še vedno čakajo sodni postopki in dolgovi doma ter - če je verjeti nekaterim navedbam - premoženje v davčnih oazah.
Dodaj komentar
Komentiraj