Ni šans, Slovenija ne bo vaš dom!

Ni šans, Slovenija ne bo vaš dom!

Oddaja
Vesna Györköš Žnidar
6. 1. 2017 - 17.00

Vlada je z manjšimi popravki sprejela predlog Zakona o tujcih, o katerem smo na Radiu Študent poročali že oktobra (Offsajd, Javno pismo). Predlog, spisan na Ministrstvu za notranje zadeve, vladi omogoča, da v primeru tako imenovanih spremenjenih razmer na področju migracij Državnemu zboru predlaga uveljavitev ukrepov iz člena 10b. Ti ukrepi predvidevajo popolno zaporo državne meje za vse migrante brez dokumentov, tudi če želi migrant zaprositi za mednarodno zaščito v skladu z Ženevsko konvencijo. Predlog zakona predvideva nekatere izjeme, v katerih bi bil migrantom vstop v državo dovoljen. Te vključujejo primere ogroženega življenja zaradi zdravstvenih težav, mladoletnih migrantov brez spremstva in nevarnosti, da bo migrant podvržen mučenju ali nečloveškemu ravnanju v državi, v katero bo vrnjen. O vseh teh okoliščinah pa bodo presojali policisti na meji, ki za tovrstne naloge niso usposobljeni. Zakon predvideva tudi ustanovitev posebnega Urada za tujce v okviru vlade, ki bi prevzel dolžnosti, ki so trenutno razdeljene med različne resorje, in zagotavljal osnovno oskrbo tujcev.

S tem vlada spreminja tri zakone, ki se nanašajo na tujce in mednarodno zaščito beguncev, to je Zakon o tujcih, Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Predlog zakona je prvič v javnost pricurljal oktobra lani. Od takrat je doživel nekaj manjših sprememb, bistvo problematičnosti zakona pa ostaja (obe verziji zakona sta dostopni na koncu tega prispevka). To je predvsem uvedba možnosti, da bi se ob uveljavitvi spremenjenih razmer popolnoma ukinilo pravico do zaprositve za azil, ki jo predvidevajo mednarodne pogodbe, katerim je Slovenija zavezana. Ustava sicer predvideva možnost začasne omejitve pravic, a le v primeru razglasitve vojnega ali izrednega stanja. Za razglasitev takšnega stanja pa je potrebna grožnja obstoju države. Sledeč predlaganemu zakonu pa bi bila razveljavitev pravic mogoča ob razglasitvi ne izrednega stanja, temveč tako imenovanih spremenjenih razmer. Zato kritiki zakona temu očitajo neustavnost, med drugimi tudi Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega Inštituta:

Izjava

Predlog zakona je v neskladju tudi z mednarodnimi akti. Čeprav se vlada sklicuje na 53. člen Evropske listine o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki naj bi Sloveniji domnevno omogočal predlagane omejitve, se Kogovšek Šalamon ne strinja z njihovo interpretacijo:

Izjava

Tudi najstarejši mednarodni akt, ki zagotavlja pravice beguncem in prosilcem za azil, Ženevska konvencija ne dovoljuje predlaganih posegov v azilni postopek in razlikovanja med polnoletnimi in mladoletnimi prosilci. Prav tako je vlada pustila vnemar dublinski sistem enotne obdelave prošenj za azil, ki velja znotraj Evropske unije. Ta določa, da ima prosilec pravico biti nastanjen v državi, kjer je zaprosil za azil, medtem ko tečejo meddržavni postopki ugotavljanja, kdo je pristojen za obravnavo te prošnje. Podrobnosti pojasnjuje Kogovšek Šalamon:

Izjava

Kot že omenjeno, zadnja verzija zakona vsebuje nekaj sprememb od oktobrske. Zakon predvideva, da se ob uvedbi spremenjenih razmer tujcu prepreči vstop v državo ali pa se ga napoti nazaj v državo, iz katere je vstopil, če ga policija ujame v območju izvajanja ukrepa, torej najverjetneje v bližini meje. Nova verzija zakona dodaja, da mora biti država, iz katere tujec vstopa, varna država. A po mnenju Katarine Bervar Sternad zakon zato ni nič manj problematičen:

Izjava

Strinja se tudi Kogovšek Šalamon, ki izpostavlja možnost domino efekta po balkanski poti, kjer bi vsaka država migrante vrnila nazaj v državo vstopa, ki jo sama razglaša za varno:

Izjava

Zadnja verzija zakona pa v primerjavi s prejšnjo spreminja tudi starostni kriterij za migrante, ki bi jih kljub uvedbi spremenjenih razmer spustili v državo. Prejšnja verzija zakona je predvidevala, da se sprejme le migrante brez spremstva, mlajše od 14 let. To je naletelo na očitke o diskriminaciji mladoletnikov na podlagi starosti. Zdajšnja verzija pa izjemo širi na vse mladoletne migrante brez spremstva. A tudi ta sprememba po mnenju Bervar Sternad ni bistvena:

Izjava

Da zakon ostaja diskriminatoren se strinja tudi Kogovšek Šalamon, ki izpostavi predvsem diskriminacijo med mladoletniki na podlagi okoliščine, ali imajo spremstvo ali ne:

Izjava

Z mnenjem, da gre v primeru širitve izjeme na vse mladoletnike za kozmetične popravke, se strinja tudi predsednik Rdečega križa Slovenija Dušan Keber, ki tudi izpostavlja, da meja 14 let de facto po vsej verjetnosti ostaja:

Izjava

Policist na meji pač nima pogojev, da bi presojal starost migrantov in na podlagi te ocene odločal, ali migranta lahko spusti v državo ali ne. Prav tako nima pogojev, da bi ocenjeval zdravstveno stanje migrantov. Zakon namreč predvideva, da bi v primeru ogroženega življenja policist lahko migranta spustil v državo:

Izjava

Poleg presoje zdravstvenega stanja in starosti migrantov pa policisti v novi verziji zakona dobivajo še dodatno pooblastilo. Presojati bodo morali, ali obstaja resna nevarnost, da bo migrant podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten. Policist za takšno presojo nima ne ustreznih podatkov o posameznem migrantu, ne ustreznega urjenja. Bervar Sternad to dodatno pooblastilo umesti v širši kontekst teženj Cerarjeve vlade in njene ministrice za notranje zadeve:

Izjava

Zadnja sprememba, ki jo v primerjavi z oktobrsko uvaja zadnja verzija zakona, pa je zaostritev pogojev za uvedbo spremenjenih razmer. Oktobrska verzija je za uvedbo teh predvidevala dvotretjinsko večino vseh prisotnih poslancev v Državnem zboru, kar je bilo zdaj popravljeno v dvotretjinsko večino vseh poslancev. Čeprav enaka večina zadostuje tudi za spremembo ustave, pa Kogovšek Šalamon izpostavlja, da to ne spreminja dejstva, da je uvedba predvidenih restriktivnih ukrepov v neskladju z ustavo in mednarodnimi pogodbami:

Izjava

Po mnenju naših sogovorcev je predlog zakona torej tudi v popravljeni obliki neustaven, v neskladju z Evropsko listino o človekovih pravicah in svoboščinah, se ne zmeni za določila Ženevske konvencije, prav tako ne za evropski notranji dublinski sistem. Migrante zavrača na obmejnem območju, še preden lahko postanejo prosilci za azil, o njihovi mladoletnosti, zdravstvenem stanju in ogroženosti v državah, kjer bodo pristali, pa bodo odločali kar policisti. Ki niso ne azilni delavci, ne zdravniki in ne strokovnjaki mednarodnih odnosov in razmer. Ukrep, ki bi ukinil pravico migrantov do zaprositve za azil, prav tako ne zahteva razglasitve izrednega stanja, kot za takšen primer zahteva ustava. Namesto tega uvaja tako imenovane spremenjene razmere, ki jih bo mogoče po polletnih kosih podaljševati v nedogled, varnost v sosednjih državah, kamor bo Slovenija napotila zavrnjence, pa bo brez določenega postopka presojala vlada.

Kdaj bo predlog romal v Državni zbor, še ni jasno. Koalicijske stranke so poenotene v podpori zakonu, podpreti pa ga zna tudi del opozicije. V primeru sprejetja zakona nasprotnikom preostane samo še vloga presoje ustavnosti zakona na Ustavnem sodišču. Vsi predlagatelji, ki ne spadajo med tako imenovane privilegirane vlagatelje, morajo pred Ustavnim sodiščem najprej dokazati svoj pravni interes v zadevi, ki je tema obravnave. Možnosti različnih strani, da vložijo ustavno pritožbo, razlaga Kogovšek Šalamon:

Izjava

Morebitna vloga za presojo ustavnosti zakona bo tako po vsej verjetnosti padla na Urad varuha človekovih pravic. Ta zaenkrat sporoča: “Glede morebitne vložitve zahteve za oceno ustavnosti zakona pa želimo predvsem pripomniti, da mora biti slednji najprej sploh sprejet.”

 

Kultivirala sta vajenka Neja in Zwitter.

 


Besedila predlogov:

Prejšnja verzija predloga je dostopna tu

Trenutna in sprejeta verzija predloga: 

1. člen

V Zakonu o  tujcih (Uradni list RS, št. 45/14 -  uradno prečiščeno besedilo, 90/14, 19/15 in 47/15 - ZZSDT) se za 10. členom dodata nova 10.a in 10.b člen, ki se glasita:

»10.a člen

(spremenjene razmere na področju migracij)

(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, redno spremlja razmere na področju migracij, predvsem na podlagi informacij državnih organov, drugih držav članic Evropske unije in tretjih držav, institucij Evropske unije ter ustreznih mednarodnih in medvladnih organizacij.

(2) Če ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi informacij organov in institucij iz prejšnjega odstavka oceni, da bi v Republiki Sloveniji lahko ali da so že nastale razmere, ko bi bila ali sta zaradi spremenjenih razmer na področju migracij, resno ogrožena javni red ali notranja varnost Republike Slovenije, predlaga Vladi Republike Slovenije, da predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, naj odloči o uporabi ukrepa iz 10.b člena tega zakona, in sicer najdlje za čas šestih mesecev, in določi območje izvajanja tega ukrepa. Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev z dvotretjinsko večino glasov  vseh poslancev. Državni zbor Republike Slovenije lahko na predlog Vlade Republike Slovenije po istem postopku podaljša uporabo ukrepa iz 10.b člena tega zakona, vsakič za najdlje šest mesecev, če za to še vedno obstajajo razlogi. K predlogu za uporabo in podaljšanje uporabe ukrepa iz 10.b člena tega zakona pred obravnavo na Vladi Republike Slovenije z vidika ogroženosti javnega reda in notranje varnosti da mnenje Svet za nacionalno varnost.

(3) V predlogu iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pripravi oceno možnih posledic spremenjenih razmer na področju migracij glede vpliva na javni red in notranjo varnost Republike Slovenije. Pri oceni upošteva razmere v državah, iz katerih tujci nameravajo vstopiti ali so vstopili v Republiko Slovenijo, in stanje na področju migracij v državah v regiji, število nezakonito prebivajočih tujcev in tujcev z odločbo o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji, število prosilcev za mednarodno zaščito in število oseb s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter nastanitvene in integracijske zmožnosti Republike Slovenije za vse omenjene kategorije tujcev in možnost izvajanja zakona, ki ureja mednarodno zaščito ter druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na javni red in notranjo varnost.

(4) Takoj ko prenehajo razlogi iz drugega odstavka tega člena in ukrep iz 10.b člena tega zakona ni več potreben, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, predlaga Vladi Republike Slovenije, da Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, naj odloči o prenehanju uporabe ukrepa iz 10.b člena tega zakona. Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev z večino glasov vseh poslancev.

(5) Odločitev iz prejšnjega odstavka lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev Državnega zbora Republike Slovenije.

(6) O uporabi in prenehanju uporabe ukrepa iz 10.b člena tega zakona Vlada Republike Slovenije obvesti Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice in Evropsko komisijo.

10.b člen

(ukrep ob spremenjenih razmerah na področju migracij)

(1) Če Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev iz drugega odstavka prejšnjega člena, policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa,  tujca, ki je po uveljavitvi te odločitve nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo in se na območju, na katerem se izvaja ukrep iz tega člena, nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija ravna v skladu s prejšnjim odstavkom tudi, ko tujec po uveljavitvi odločitve Državnega zbora Republike Slovenije iz drugega odstavka prejšnjega člena izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, in sicer takrat, ko tujec želi nezakonito vstopiti ali je že izven mejnega prehoda iz druge države članice Evropske unije, ki je varna,  nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije in se nahaja na območju, na katerem se izvaja ukrep iz tega člena.

(3) Ta člen se ne uporablja, kadar je neposredno ogroženo življenje tujca ali kadar obstaja resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten ali kadar bi zdravstvene okoliščine očitno onemogočale izvedbo ukrepa iz prvega odstavka tega člena ali kadar se oceni, da gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah za mladoletnika brez spremstva.

2. člen

V drugem odstavku 75. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Pravico do osnovne oskrbe zagotavlja urad Vlade Republike Slovenije, pristojen za oskrbo migrantov.«.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

fak

Hitro poklicat strica Soroša, on bo že vedel, kako naprej. In tudi denar še ima, da boste lahko plačanci delovali proti lastni državi.

Naloga Republike Slovenije je seveda zagotoviti stanovanja tujcem.

Bravo Zwitter, če bi naši televizijci imeliimeli pol toliko jajc kot ti, bi ljudje že bli na ulicah...kaj ko redki sploh vedo, kaj se uvaja..

Zwitter je hud model, Zwitter bere Jergovica :-)

jaz menim, da je res velik velik problem javni imidz Pahorja (ali pa Trumpa in Putina) in preveliko vezanje performativnosti na politicno elito in pa koncept drzavve. ker politika ni teater. (in kako levi so pravzaprav v levici, da med svoje vrste vzamejo igralko, ki je svoj cas v Gleju igrala monodramo z imenom - Kurba ... tudi ne vem dobro kdo ima vse strene v glavi razpletene...) politika ni teater. to da vsi telesni junkiji v alternativnih gledaliscih furajo kao nek upor samo-oklicane levice, pa politicno gledalisce je kar vse vsevprek - se ne pomeni, da ti ljudje pravzaprav vedo:
1. kaj politika je
2. kaksni so mehanizmi in strukture in tokovi v letu 2017
3. kaksen je diskurz politike na evropskem nivoju
zdaj kar naenkrat je vsak kekec ze politicen, ce s svojim smmart telefonckom zavihti pest v zrak in spije eno UNION pivo.
to je res velik problem v Sloveniji.
ker politika pac ni teater, politika je v ozadju zelo resna igra interesov in spekulacij in vedno vedno je v igri veliko denarja.
ce pac ljudje ne citajo, govorijo med seboj in nenehno ugotavljajo mizernost in nezadostnostt lastnega vedenja ... ce torej niso lacni po razumevanju politicne realnosti - potem naj taki ljudje ne govorijo o politiki.
ker kot vidite - TO, da se je v Sloveniji lahko sprejel tako skrajno FASISTOIDEN zakon proti tujcem - to dragi moji, je samo lep DOKAZ da nekaj ne stima ne v tej drzavi, ne v civilni druzbi, ne v medijih, ne med mladino, ne med intelektualci, ne med novinarji - in da pravzaprav se postavlja samo eno vprasanje - KDO PA IMA danes v tej drzavi sploh se POLITICNO MOC, da spreobrne tok dogodkov in apoliticno post-modernisticno katastrofo ki se pocasi dviga pred ocmi?

zelel - propaganda Trumpa je bila pravzaprav ena najbolj pronicljivih propagand za grajenje ameriskega korporativnega post-politicnega imperija ---- da se politiko zvede na igro, na performativnost, na banalne sale ---
in da pravzaprav vsi skupaj mislimo, da je fora v tem, da pisemo kritike politicne performativne elitne igre --- pa to se zdalec ni to
POLITIKA zavzema povsem nove prijeme in treba je mocno garati v letu 2017, da bomo zmogli vsaj deloma razumeti tendence te fluidne korporativne realnosti v katero stopamo
torej, EGO stran, FILOZOFIJO stran - in samo delo delo delo

Ni problema, če bi bili to begunci. Ampak to so v večini le ekonomski migranti. EU je bila tista, ki jih je vse oklicala za "begunce" s spremembo definicije besede v evropskih direktivah. Beguncem bi res lahko pomagali, ne nujno sprejeli, migrantov pa ne rabimo, saj niti lastnim državljanom ne uspemo pomagati.

KAPO DOL ministrici za tole, samo tako naprej!!!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness