V torek 2. aprila je bila v Generalni skupščini Združenih narodov s 154-imi glasovi za in tremi proti izglasovana Pogodba o nadzoru trgovine z orožjem. Pogodba ne ustreza Iranu, Siriji in Severni Koreji. 23 držav članic se je glasovanja vzdržalo, med njimi so Kitajska, Rusija, Indija, Saudska Arabija, Kuba, Sudan in Venezuela. Gre za prvo mednarodno pogodbo, ki ima namen regulirati meddržavno trgovanje s konvencionalnim orožjem. Tu poudarjamo, da gre zgolj za omejevanje trgovanja, ko poteka biznis med dvema državama, ne pa tudi v primerih, ko se orožje prodaja ne-državnim akterjem. Drugi poudarek gre dejstvu, da bo pogodba veljavna šele, ko jo bo ratificiralo 50 članic Združenih narodov. Pri tem ostaja odprto vprašanje ali jo bodo nekatere največje proizvajalke sploh kdaj implementirale. Analitiki pri tem izpostavljajo predvsem Združene države Amerike, katerih vladajoči še pred nedavnim pogodbi niso bili naklonjeni.

Pod konvencionalno orožje se uvrščajo tanki, oklepna bojna vozila, veliki kalibrski artilerijski sistemi, vojna letala in helikopterji, bojne ladje, rakete ter lahko orožje.

O nekaterih aspektih pogodbe smo se pogovarjali z Metko Naglič iz Amnesty International Slovenije, Kaye Sterman iz britanske organizacije Campaign Against Arms Trade in Erikom Kopačem iz oddelka za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.