Pred dvema tednoma je Slovenija postala bogatejša za dve verski skupnosti. Obstoječim 44 sta se pridružili novonastala Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonenja in Upasana-Sanjava prostost duha, svetovno-nazorska kozmološka skupnost. Registracija obeh verskih skupnosti je v nekaterih javnih krogih dvignila nemalo prahu. V Zavodu za družino in kulturo življenja, ki sicer nastopa kot think-tank katoliške cerkve, so se na registracijo obeh omenjenih skupnosti ogorčeno odzvali in jo nemudoma označili za žalitev tradicionalnih verstev.

Registracija verskih skupnosti, ki v svojem delovanju izvajajo parodijo na obstoječa velika verstva ni nekaj novega. Ustavno sodišče je tako na primer na Poljskem omogočilo registracijo cerkve špagetne pošasti, znani pa so tudi primeri rastafarjanskih verskih skupnosti v Italiji. Marjan Smrke, profesor religiologije iz Fakultete za družbene vede, nam podrobneje razloži pojav religioznih parodij:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Registrirane verske skupnosti so s strani države deležne številnih olajšav. Skupnosti so oproščene plačevanja nekaterih davkov in prispevkov državi, v določenih primerih pa so tudi upravičene do določenih državnih sredstev. Prav to je dandanes glavni očitek novonastalim verskim skupnostim, vendar naš sogovornik Smrke opozarja da so tovrstne sodbe lahko zelo dvolične:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje. 

V Sloveniji je največ prahu dvignila registracija Čezvesoljska Zombi Cerkve Blaženega Zvonenja. Cerkev je, kot nakazuje že njeno ime, nastala iz vstajniških vrst. Nastajanje zombi verske skupnosti nam je podrobneje opisal Rok Gros, eden izmed njenih ustanoviteljev:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Čezvesoljska Zombi Cerkev Blaženega Zvonenja poskuša s svojo strukturo posnemati nekatere že uveljavljena verstva. Poleg svetih knjig poznajo vse ključne organizacijske strukture velikih verstev. S tem ustrezajo vsem kriterijem, ki jih zahteva država za registriranje verske skupnosti. Tradicionalne verske skupnosti sicer ogorčeno nasprotujejo  popustljivim državnim pogojem za registracijo verskih skupnosti. Gros o organiziranosti Zombi cerkve pove:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Zanimiva je tudi ideja o prostoru za participacijo vernikov v Zombi cerkvi. Z razliko od tradicionalnih pristopov s periodičnim sestajanjem in strogo predpisanim obredjem, Zombi cerkev omogoča zbiranje in interakcijo vernikom kar na virtualnem svetu, preko socialnega omrežja Facebook. Naš sogovornik Gros nam je pojasnil zakaj so se odločili za tovrsten nekonvencionalen pristop:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Zombijevska cerkev je tako postala prvi uspešen primer registracije verske skupnosti po pravnih normativih, čeprav ta verska skupnost ni povsem avtentična v svojem bogoslužju. Slednje je bilo olajšano, saj je Državni Zbor novembra lani noveliral zakon o verski svobodi na način, da za registracijo ni več potrebnih 100 ampak le še 10 vernikov. Noveliranju zakona so tedaj najbolj nasprotovali Socialni demokrati, ki menijo da novela ni celovito uredila področja verske svobode, saj je zakon le usklajevala z ustavo.

Predlogi in prizadevanja za spremembe zakona o verskih skupnostih seveda niso novi. Morda je najbolj znan poskus nekdanjega predsednika Urada za verske skupnosti Aleša Guliča za spremembe tega zakona, ki je želel uvesti spremembe na področju pravičnejšega modela financiranja verskih skupnosti. Aleš Gulič nam je natančneje opisal ključne spremembe, ki jih je uvajal njegov predlog:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Na ministrstvu za kulturo smo glede tokratnih sprememb neuradno izvedeli, da je v pripravi povsem nov zakon o verski svobodi, ki bo kmalu šel v koalicijsko usklajevanje. Iz aktualne koalicijske pogodbe sledi, da se obetajo spremembe modela financiranja verskih skupnosti iz javnih dajatev in da se bo izvajanje duhovne oskrbe v državnih ustanovah uskladilo z ustavnimi načeli enakopravnosti vseh veroizpovedi. Ustavno sodišče je namreč 15. aprila 2010 odločilo, da so členi, ki se nanašajo na zaposlovanje duhovnikov v zaporih in javnih bolnišnicah protiustavni. Mera dopustnega sodelovanja je po odločbi prekoračena v primeru, ko država za zagotavljanje verske duhovne oskrbe v zaporih in javnih bolnišnicah sklene delovno razmerje z duhovnikom.

Trenutno še ni znano ali to pomeni, da bodo verske ustanove z več kot 1000 verniki izgubile svoj privilegiran položaj, po katerem njihovim uslužbencem državni proračun krije slabo polovico socialnih in zdravstvenih prispevkov. Prav tako še ni jasno ali bo liberalizacija ustanavljanja verskih skupnosti tem omogočila kakšne davčne privilegije, kar bi lahko vodilo v inflacijo organiziranega verovanja. V zahodnem svetu so namreč poznani številni primeri registracije verskih skupnosti z namenom izkoriščanja zakonskih lukenj in davčnih olajšav.

Tradicionalne verske ustanove bo pri novem modelu financiranja verjetno najbolj zmotilo dejstvo, da se v državnem proračunu ne bodo proporcionalno povečala sredstva namenjena za verske ustanove, v primeru da naraste število le-teh. Prav tako se neuradno šušlja, da bo država nehala financirati duhovno oskrbo oboroženih sil na vojaških misijah. Vojaški vikariat Slovenske vojske je sicer znan po enostranski obravnavi bogoslužja, v javnosti pa je že večkrat poskrbel za precej odmevne škandale. Eden najodmevnejših je bilo lanskoletno sodelovanje uniformiranega pripadnika vikariata na domobranski proslavi v Rovtah.

Po eni strani se nam torej obeta liberalizacija ustanavljanja verskih oziroma svetovno-nazorskih skupnosti, po drugi pa bodo verjetno postavljeni strožji kriteriji po katerih se te financirajo iz državnega proračuna. Pri tem pa bodo ta kratko potegnile prav tradicionalne oblike religioznih praks, ki so doslej uživale privilegiran položaj napram novim.

Kultivator sta pripravljala vajenec Martin in Luka Tetičkovič.