Smučanje po dolgovih
Zreško podjetje Unior Kovaška industrija je z Alpsko investicijsko družbo sklenilo dogovor o premestitvi roka za plačilo kupnine za Rekreacijsko turistični center Krvavec. Rok, do katerega mora Alpska investicijska družba, katere lastnik je kranjski podjetnik Janez Janša, izplačati kupnino za krvavško smučišče, je po novem 16. april. Strani sta pogodbo o prodaji skoraj 99 odstotnega deleža RTC Krvavec sklenili decembra. Za nakup smučišča se je sicer zanimala tudi občina Cerklje na Gorenjskem. V skladu z dogovorom mora Janša izpolniti dva pogoja: najprej mora Uniorju plačati za 99-odstotni delež Krvavca, nato pa mora poskrbeti za refinanciranje dolgov podjetja. RTC Krvavec ima po podatkih iz leta 2016 približno šest milijonov evrov dolga, največji upnik pa je prav njegov lastnik Unior, ki mu je smučišče leta 2016 dolgovalo 3,4 milijone evrov.
Zaposleni v družbi pa so v preteklem tednu v javnost poslali dopis, v katerem izražajo zaskrbljenost glede prodaje Alpski investicijski družbi. Predvsem izpostavljajo, da naj bi družba za nakup smučišča dobila posojilo od banke Intesa Sanpaolo, struktura zavarovanja posojila pa naj bi bila taka, da bi lahko ogrožala nadaljnje poslovanje smučišča. Zaposleni namreč navajajo, da je kupec za zavarovanje posojila zastavil delež v RTC Krvavec, del zavarovanja pa naj bi vključevale tudi premičnine in nepremičnine družbe, ki jo kupuje - torej RTC Krvavec. Zaposleni se zato sprašujejo, če bo svoj prevzem deloma financiralo smučišče samo. Kupnina za smučišče ni znana, znano pa je, da je občina Cerklje na Gorenjskem za smučišče ponudila dobrih 6 milijonov evrov, medtem ko je izbrani kupec - Alpska investicijska družba - ponudil več. Zaposleni navajajo, da naj bi kupec od tega sam zbral le 400 tisočakov, ostalo pa naj bi pridobil s posojili.
Občina Cerklje, ki je želela kupiti smučišče, je od nakupa odstopila po tem, ko je prejela opozorilo računskega sodišča. To je občini nakup smučišča odsvetovalo skladno z mnenjem o javnofinančnem vprašanju glede pridobivanja kapitalskih naložb države in občin iz leta 2015. V njem je zapisano, citiramo: “Računsko sodišče pogosto ugotavlja, da se predvsem občine odločajo za vstop v lastništvo nelikvidnih ali celo insolventnih gospodarskih družb, kar je povezano s pogostimi potrebami po dokapitalizacijah in s tem angažiranjem dodatnih javnih sredstev v gospodarske subjekte, ki pretežno ali v celoti (ne)uspešno opravljajo tržno dejavnost. Takšen način poslovanja subjektov javnega sektorja pomeni njihov poseg v svobodno gospodarsko pobudo, slabšanje konkurenčnega položaja ostalih subjektov na trgu in tveganje za nedovoljeno državno pomoč.”
Več o neuspešnem zanimanju občine Cerklje pove njen župan Franc Čebulj.
Gre za to, da je, kot trdi Čebulj, pri dejavnosti smučišč nemogoče finančno uspeti, če ni v njihovo delovanje vključena celotna lokalna skupnost. Zato se tudi čudi posameznim zasebnim lastnikom, ki smučišča kupujejo.
Kot primernejši model upravljanja Čebulj vidi avstrijskega, kjer pri funkcioniranju smučišč sodelujejo vsaj štiri strani.
Predsednik Alpskega smučarskega kluba Triglav Kranj Roman Meško, ki sodeluje s krvavškim smučiščem, pri vprašanju, ali ima samostojni podjetnik večje možnosti uspeti z upravljanjem smučarske infrastrukture kot občina, svoje upe bolj polaga na javno stran.
Franc Čebulj nadalje meni, da gre pri slovenski zakonodaji, ki ureja javne investicije v podjetja, kot je RTC Krvavec, za dvoumne določbe.
Prav zaradi nejasnosti je Čebulj pristojna ministrstva pozval k ureditvi področja.
Slabih 30 kilometrov jugozahodno od Krvavca pa sta ta teden občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane dokapitalizirali smučišče Stari vrh. Tako kot Krvavec se je tudi Stari vrh moral zadolžiti pri gradnji žičnice, podjetje pa je pred stečajem rešila le dokapitalizacija dveh občin. Ti sta leta 2014 tako tudi postali 100-odstotni lastnici smučišča na Starem vrhu. Zgodovino lastništva STC Stari vrh povzame občinski svetnik Levice Martin Trampuš.
Smučišče pa se je zainvestiralo z nakupom šestsedežne sedežnice. Da bi Stari vrh, ki sicer posluje pozitivno, lahko obratoval naprej, sta občini Škofja loka in Gorenja vas - Poljane v povezavi z zasebnim sektorjem smučišče dokapitalizirali. Pojasni Trampuš.
Kljub temu, da Stari vrh posluje pozitivno, pa se Trampuš sprašuje o dolgoročni smiselnosti investicije v smučišče na tako nizki nadmorski višini.
Dodaj komentar
Komentiraj