Spet zaprta Kitajska
Velik del Ljudske republike Kitajske je preživel pomlad v stanju delnega ali popolnega zaprtja javnega življenja in prometa. Različica virusa kovid-19 omikron se je 28. februarja začela širiti v Šanghaju, kjer je provincialna oblast hitro ukazala zaprtje javnega življenja, šol in trgovin. Vlada je kmalu uvedla podobne ukrepe tudi v Pekingu in drugih večjih mestih. Konec aprila je bilo na območjih z zaprtim javnim življenjem okrog 400 milijonov ljudi. Prepovedi gibanja znotraj mest so se hitro spremenile v prepovedi gibanja znotraj posameznih mestnih četrti in celo zapuščanja posameznih stanovanjskih blokov, katerih stanovalci so imeli pozitivne izvide testov na virus.
Ukrepe so postopoma začeli odpravljati s koncem maja, a oblasti v primerih povečane pojavnosti kovida-19 od prebivalcev prizadetih mestnih četrti zahtevajo ponovno zaprtje ali množično testiranje. Država je začela graditi centre za samoizolacijo v vseh večjih mestih, centri za testiranje pa vznikajo na vsaki ulici. Očitno je, da kitajska vlada ne misli opustiti svoje strategije ničelne tolerance do okužb s kovidom-19. Nadaljnje načrte in motivacijo kitajske vlade opiše avstralski novinar in raziskovalec na neodvisnem raziskovalnem zavodu Lowy Institute Richard McGregor.
Kitajska vlada že od začetka epidemije kovida-19 sledi politiki ničelne tolerance do širitve virusa, ki so jo poimenovali »Zero Covid«, v skladu s katero so tudi prej uveljavljali prepoved gibanja v večmilijonskih mestih, kjer je bilo zaznanih nekaj primerov okužb z novim koronavirusom. Takšne drakonske mere so prispevale k temu, da je zaradi posledic bolezni s koronavirusom na Kitajskem uradno umrlo le okrog pet tisoč ljudi, medtem ko je v Sloveniji to število šest tisoč, v ZDA pa več kot milijon. V Šanghaju so včeraj ponovno uvedli masovno testiranje in omejitve, potem ko je bilo zunaj centrov za karanteno odkritih 6 novih primerov, trenutno povprečje za celotno državo pa je manj kot sto primerov na dan. Za primerjavo, trenutno 7-dnevno povprečje primerov v Sloveniji je 289. McGregor razloži, zakaj so materialni pogoji v nekaterih delih Kitajske naredili takšne ukrepe potrebne.
Drugi razlog je nezdrav življenjski stil velikega dela kitajskega prebivalstva, med katerim so razširjene zdravstvene težave zaradi onesnaženja. Veliko ljudi je kadilcev, sploh pri moškem delu prebivalstva, kar lahko tudi bistveno oteži potek kovida-19, ki najbolj prizadene pljuča.
Z zdravstvenega stališča je bila kitajska strategija spopadanja s kovidom zelo uspešna. Se pa vse bolj viša ekonomska cena strogih omejevalnih ukrepov, še posebej v primerjavi z drugimi državami, kjer ukrepov, kljub nemajhnemu številu novih primerov, skoraj ni več. To je mogoče predvsem zaradi velike precepljenosti in prebolevnosti. Kitajska je jasno pokazala, da namerava pri politiki ničelne pojavnosti virusa vztrajati tudi v prihodnje. McGregor razloži, da je dodatni razlog v notranji politiki, in sicer partijskem kongresu, ki konec leta čaka kitajsko vodstvo.
Preprečevanje širitve virusa so oblasti na Kitajskem dosegale z včasih neusmiljenimi ukepi. Na družbenih omrežjih in v mednarodnem tisku so se pogosto pojavljala poročila o čezmernih ukrepih, prevzeta z družbenih medijev. V Šanghaju je zaradi ukrepov prišlo do težav pri oskrbi s hrano. Novorojeni otroci naj bi bili ločeni od staršev, okuženih s kovidom-19. Ponovno se je pojavila tudi praksa, ki so jo uporabljali v Wuhanu leta 2020, ko so ljudem preprečili izhod iz stavbe tako, da so zavarili vhodna vrata. V Šanghaju so prebivalci na svojih oknih množično protestirali z udarjanjem po posodi.
Takšni izpadi se vendarle niso pojavljali po vsej državi, temveč le v nekaterih mestih in pokrajinah. To je posledica visoke stopnje avtonomije, ki jo je osrednja oblast podelila provincam pri ukrepanju proti širitvi virusa. McGregor razloži, kako so načini ocenjevanja uspeha lokalnih funkcionarjev partije povzročili mestoma ekstremne ukrepe.
Reakcije na zaprtja so bile na družbenih omrežjih, tako kot povsod, negativne. Državljani so z objavami na družbenih omrežjih in zasebnih blogih pogosto izražali ogorčenje nad ukrepi, a so državni cenzorji te zapise hitro odstranili. McGregor izpostavlja, da je kljub samovoljnemu ravnanju sistema v nekaterih primerih prišlo tudi do nepokorščine in manjših protestov.
Najbolj glasni kritiki državne protikovidne politike so uveljavljeni zdravstveniki in infektologi.
Gospodarske posledice popolnih zaprtij nekaterih največjih mest na Kitajskem so bile hude. Tovarne v Šanghaju so lahko ostale odprte le, če so se njihovi delavci strogo omejevali na stike le s svojimi sodelavci, kar je otežilo delo tistim tovarnam, ki niso razpolagale z namestitvijo za delavce. Vlada kljub temu napoveduje gospodarsko rast, čeprav nekoliko nižjo od zastavljenega cilja v višini 5,5 odstotka. Nadaljevanje omejitev pa tudi te številke postavlja pod vprašaj.
Kot je bilo že omenjeno, Komunistično partijo Kitajske jeseni čaka dvajseti petletni nacionalni kongres, ki je najvišje srečanje funkcionarjev stranke. Prav zato je bil presenetljiv govor kitajskega premierja Lija Kečjanga konec maja, ki ga je prek videokonference spremljalo več deset tisoč partijskih in državnih uradnikov. V njem je poudaril pomen vrnitve gospodarstva v stanje pred zaprtji javnega življenja in opozoril na nevarnost, ki jo lahko čezmerna zaprtja predstavljajo za gospodarsko rast. McGregor razloži, zakaj tega ni nujno treba razumeti kot znak neenotnosti v kitajskem vodstvu.
Politični pomen te širitve kovida-19 je ravno v tem, da se je zgodil v letu, ko se končuje drugi mandat Šija Džinpinga na čelu partije, po katerem sta njegova neposredna predhodnika Džjang Dzemin in Hu Džintao zapustila položaj. Dejstvo, da Ši tej praksi ne bo sledil, pomeni preizkušnjo za partijo.
Odziv kitajske vlade na epidemijo kovida-19 je bil uspešen z vidika, da so dosegli eno najnižjih stopenj smrtnosti na vsem svetu, a so se ravno s tem ujeli v past. Na Kitajskem ni videti konca epidemiji, saj zaradi tako ostrih ukrepov proti širitvi virusa nikoli ne bodo dosegli dovolj visoke prekuženosti, da bi kovid-19 postal manj nevaren za javnost.
Dodaj komentar
Komentiraj