V predstavniškem domu Združenih držav Amerike se je za las potrdilo “fast-track” zakonodajo, ki bo predsedniku Baracku Obami, kakor tudi naslednjemu predsedniku ZDA, poenostavljeno sprejemanje trgovinskih sporazumov. Preden se nadaljuje z detajli, povezanimi s sprejemanjem “fast-tracka”, je smotrno poudariti neločljivo ozadje - sprejem treh vseobsegajočih trgovinskih sporazumov. Med ameriško in azijsko celino se sprejema TPP - Trans pacifiško partnerstvo, ki naj bi zajemalo 12 držav, med katerimi sicer ni Kitajske. Med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo se sprejema TTIP - transatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo; najnovejše razkritje Wikileaksa pa orisuje zadnji člen trojice hegemonske svobodne trgovine - TISA - sporazum o trgovini s storitvami med ZDA, Evropsko unijo in 23 drugimi državami, glavne smernice pa so liberalizacija javnih storitev.

Prvi kamen absurda je že samo poimenovanje - trgovinski sporazumi zgodovinsko štejejo med državne pogodbe - angleško treaty - ki jih mora glede na ameriško ustavo ratificirati senat z dvotretjinsko večino. Dandanes se dotične zakonodaje poimenujejo kot Trans pacifiško partnerstvo in poimenujejo kot dogovori ali partnerstva, s čimer je olajšana ratifikacija v ameriškem kongresu. Namesto prej omenjene dvotretjinske večine v senatu, se sprejmejo z navadno večino v obeh domovih kongresa.

Tu na sceno nastopi fast-track pooblastilo predsedniku Baracku Obami. Z dotičnim pooblastilom lahko administracija dogovori podrobnosti trgovinskega sporazuma, kongresna ratifikacija pa je obubožana le na možnost 80 sekundne debate na posameznega izvoljenega predstavnika ljudstva, brez možnosti dodajanja amandmajev, glasovanje o potrditvi pa zahteva navadno večino v senatu in Predstavniškem domu ameriškega kongresa.

Kongresna saga podelitve “fast-track” pooblastil se odvija že več mesecev. Prvi pomembnejši del se je zgodil prejšnji mesec v zgornjem domu kongresa, torej senatu, ki je fast-track 12. maja zavrnil, ter ob ponovnem glasovanju 23. maja potrdil. Naslednja prepreka je bilo glasovanje v spodnjem domu ameriškega kongresa, torej predstavniškem domu, kjer so prejšnji petek podelitev fast-tracka zavrnili, včeraj pa ob ponovnem glasovanju potrdili, vendar ob navezavi na druge zakone. V kultivatorju smo se pogovarjali z ameriško aktivistko, Melindo St. Louis, kanadsko predstavnico organizacije Open Media, Meghan Sali, ter vidnim članom Wikileaksa, Kristinnom Hrafnssonom.

Izjave se nahajajo v posnetku oddaje.