Svetniški SIJ
Včeraj se je ob 14. uri v središču Raven na Koroškem zbralo okoli petsto protestnikov, večinoma zaposlenih v bližnji jeklarni SIJ Metal Ravne, pa tudi iz nekaterih preostalih koroških podjetij. Na protest, ki je potekal v organizaciji Sindikata kovinske in elektroindustrije, so podporo prav tako prišli izkazat posamezni sindikalisti in delavci iz Velenja, Zasavja in drugod. Delavci zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Vili Novak, sekretar regijske organizacije SKEI na Koroškem.
Novak je z udeležbo, glede na termin, zelo zadovoljen. Iz dveh SIJ-evih družb na Ravnah se zaposleni niso mogli udeležiti protesta, saj so jih delodajalci nenapovedano poslali na obvezno izobraževanje ravno takrat, ko se je shod začel. Novak potrjuje medijske zapise, da so bili velikih pritiskov deležni tudi vsi SKEI-jevi sindikalni zaupniki.
Gre za prvi tovrstni shod jeklarjev od šestdnevne stavke leta 1991. Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja predstavi zgodovinski kontekst delavskega organiziranja na Koroškem.
Kovinska in elektroindustrija na Koroškem po oceni regijskega sindikata zaposlujeta okoli 6000 delavcev. Nezadovoljstvo v največjem med delodajalci, SIJ Metal Ravne, ki zaposluje dobrih tisoč ljudi, pa bojda narašča že nekaj časa. Več delavcev je prišlo tudi iz mežiške izpostave podjetja Cablex. Zahteve, ki so enake za vse delodajalce, so sledeče.
Prost pretok delovne sile pomeni, da se vse več mladih odloča za delo v bližnji Avstriji. Posledično se koroška podjetja soočajo s pomanjkanjem delovne sile, kar pa ne zvišuje plač, kot bi delavci želeli oziroma upali.
Kot pravi Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja, je Koroška zgodovinsko gledano navkljub geografskim omejitvam in slabi prometni dostopnosti od industrializacije dalje beležila relativno aktiven pretok prebivalstva.
Izvoz delovne sile v Avstrijo pomeni, da so delodajalci primorani uvažati delavce v Slovenijo. Gre večinoma za ljudi iz republik nekdanje Jugoslavije, ki so pripravljeni delati za nizko plačilo in živeti v neustreznih pogojih.
Takrat še Železarna Ravne je v osemdesetih zaposlovala kar sedem tisoč ljudi, zanimivo pa je, da so le redki bili iz preostalih republik Jugoslavije. Karla Oder.
Zlom industrije in celotnega družbenega sistema je v času tranzicije sprožil tudi nekaj nezadovoljstva delavcev. Železarna je naenkrat izgubila stanovanja, ki jih je imela v lasti, in se ločila od večjega dela širših družbenokoristnih naložb.
Sindikat kovinske in elektroindustrije pravi, da se vseskozi bori za višje plače na Koroškem. Novak je že lansko leto za medije naštel koroška podjetja, ki so delavcem zagotovila boljše pogoje, in sicer so to Livarna Vuzenica, Abrasiv Muta, Tab Mežica in Monter Dravograd. V mežiškem Tabu so tako na primer najnižje osnovne plače skoraj 300 evrov bruto višje kot v družbi SIJ Metal Ravne.
Slovenska industrija ali krajše SIJ združuje 26 družb, ki se ukvarjajo z metalurško dejavnostjo. Marca 2016 je SIJ v svoj portfelj vključil še Perutnino Ptuj, a je nedavno izstopil iz prehrambene industrije, s čimer je perutnina prešla iz ruskih v ukrajinske roke. Slovenska industrija jekla je v večinski lasti ruske družbe Dilon že od leta 2007, ko je država oziroma takratna vlada premierja Janeza Janše prodala 55,4-odstotni delež za 105 milijonov evrov in obdržala četrtinski delež. Tega še vedno obvladuje Slovenski državni holding, ki sam priznava, da nima vpliva na poslovno delovanje skupine SIJ. Ruski delež je medtem zrasel na 72 odstotkov. Minimalna plača za zaposlene v družbah Slovenske industrije jekla ni redkost.
Novak pravi, da so Ravenčani v stiku z gorenjsko regijsko vejo SKEI, kjer ima SIJ v lasti jeklarno Acroni. Širjenje protestov na širše geografsko območje ni izključeno.
Ni jim ravno.
Dodaj komentar
Komentiraj