Višanje cen, več potnikov?
Javni holding Ljubljana je ta teden napovedal podražitve treh javnih storitev. Če bodo ljubljanski mestni svetniki februarja predlog potrdili, bodo od 1. aprila veljale višje cene za grobnino, uro parkiranja in enkratno vozovnico Ljubljanskega potniškega prometa. Povišanje cene enkratne vožnje naj bi, skupaj z uvedbo nove, letne, neprenosljive vozovnice za 365 evrov oziroma 220 za upokojence, spodbujale k temu, da bi več prebivalcev Ljubljane kupilo mesečno ali letno vozovnico in čim pogosteje uporabljalo javni promet, kolesa ali lastne noge.
Povišanje cene parkiranja, ki bo največje v parkirnih hišah in v središču mesta, naj bi spodbujalo parkiranje avtomobilov na obronkih Ljubljane in nadaljevanje poti z javnim mestnim prometom. Povišanje grobnine na Žalah za deset odstotkov oziroma za 2,1 do 3,5 evra letno pa je namenjeno kritju stroškov razširitve pokopališča Žal, ki poteka zadnja leta. V današnjem Kultivatorju tako o trenutni statistiki uporabe javnega mestnega prometa, učinkovitosti predlaganega ukrepa in alternativnih predlogih za spodbujanje uporabe mestnega prometa.
Za začetek direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat predstavi statistične podatke o rasti števila potnikov.
izjava
Po predlogu Ljubljanskega potniškega prometa, s kratico LPP, bi po novem enkratna vožnja v 1. območju stala deset centov več, 1,30 torej, v 2. območju 15 centov več in v 3. območju 20 centov več. Cene mesečnih vozovnic ostajajo enake. Poleg letnih vozovnic, namenjenih dijakom in študentom, bi te bile zdaj na voljo tudi zaposlenim in upokojencem. Splošna letna vozovnica bi stala 365 evrov, enako kot na Dunaju, upokojenska pa 220 evrov. Upokojenci bi tako plačali ceno 11 mesečnih vozovnic za eno leto, zaposleni pa bi prihranili 79 evrov. Obe vozovnici bi bilo mogoče plačevati tudi po obrokih.
Direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat predstavi, zakaj so podražitve predlagali ravno zdaj in kakšen je cilj zvišanja cene enkratne vozovnice.
LPP podražitev vozovnice za deset centov vidi predvsem kot prilagoditev cene vozovnice današnjim stroškom vožnje. Kot pojasni Horvat:
Glavni cilj zvišanja enkratne vozovnice je tako spodbuditev ljudi k nakupu mesečne ali letne vozovnice, saj se ljudje s takšnimi vozovnicami bolj pogosto peljejo z javnim prevozom. Drugi cilj je tudi zvišanje števila uporabnikov javnega prometa v Ljubljani. Tega trenutno uporablja, bolj ali manj redno, 540.000 ljudi oziroma 120.000 več kot leta 2010.
Takšen namen - več nakupov mesečnih vozovnic je imelo že višanje cene vozovnic leta 2012. Leta 2012 se je vozovnica iz osemdeset centov podražila na evro dvajset, kar je povzročilo porast nakupa mesečnih in padec nakupa enkratnih vozovnic. Podatke o porastu nakupa mesečnih vozovnic predstavi in pa Peter Horvat.
Trenutno je delež uporabnikov, ki se peljejo z javnim ljubljanskim prometom z mesečno ali letno vozovnico 70 odstotkov. Na mestni občini pa so obljubili, da bo, ko bo 90 odstotkov vseh uporabnikov uporabljalo mesečne ali letne vozovnice, LPP uvedel vstop na bus tudi skozi zadnja vrata. Peter Horvat predstavi prednosti vstopa tudi skozi zadnja vrata.
Peter Horvat predstavi nadaljnje investicije LPP-ja.
Organizaciji, kot sta Fokus in Inštitut za politike prostora, IPOP, pa nista tako optimistični glede uspeha predlaganih sprememb pri privabitvi novih uporabnikov mestnega prevoza. Obe organizaciji trdita, da je nespremenjena cena mesečne vozovnice, predvsem vozovnica za delavce, ki stane 37 evrov, problem. 37 evrov je po njihovem mnenju preveč in zatorej prepreka, zaradi katere več zaposlenih ne potuje z javnim prevozom. Marjeta Benčina iz društva Fokus pojasni, zakaj je po njenem mnenju cena mesečne vozovnice problematična in kakšna cena bi bila primerna.
Urban Jeriha, raziskovalec na Inštitutu politike prostora našteje nekaj ukrepov, ki bi bolj pripomogli k večji popularnosti javnega prevoza.
Drugi ukrep, namenjen popularizaciji javnega prometa, pa je zvišanje cen parkiranja. V nasprotju s prejšnjim zvišanjem cen iz leta 2012 je tokratno zvišanje odvisno od lokacije parkirišča. Največje zvišanje bo tako v parkirnih hišah Kongresni trg in Kozolec, kjer bo cena višja za 30 centov, torej bo znašala 1,50 evra na uro. Dvig cene ne velja za abonente stanovalce. Manjše zvišanje cen bo v coni 1, torej središču mesta, kjer bo po novem ura parkiranja stala osemdeset centov namesto doslejšnjih sedemdeset. Ura parkiranja v coni 2, se pravi parkirišča na obrobjih Ljubljane, bo po novem stala 60 namesto 50 centov. Parkiranje na obrobju mesta spodbuja tudi ukrep, da cena vozovnice, ki jo voznik dobi, ko parkira na P+R parkirišču, ostaja nespremenjena, torej 1,2 evra.
Mateja Duhovnik, direktorica javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, predstavi cilj zvišanja cene ure parkiranja.
Marjeta Benčina iz društva Fokus trdi, da so parkirnine prenizke, predvsem ko jih primerjaš s ceno enkratne vozovnice.
Podatkov o tem, za koliko je prejšnja podražitev ure parkiranja zmanjšala število v mesto vozečih se z osebnim avtomobilom, podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice nima. Zato tudi niso mogli izdati napovedi, za koliko, pričakujejo, se bo zmanjšala množina voznikov, ki bodo želeli avtomobil parkirati v središču mesta.
Mateja Duhovnik predstavi prihodnji projekt Mestne občine Ljubljana o parkiriščih in izrazi željo za gradnjo garažne hiše pod Ljubljansko tržnico.
Kot smo že omenili, so poleg LPP in LPT k zvišanju cen pozvali tudi v javnem podjetju Žale, ki upravlja osemnajst ljubljanskih pokopališč. Predlagano je 10-odstotno zvišanje, oziroma če uporabimo besednjak podjetja, "sprememba cene", in sicer: letna grobnina za žarni grob se bo povišala za 2,10 evra na leto, z 20,70 na 22,80 evra. Grobnina za enojni grob se bo spremenila iz 34,50 v 38,00 evra. Kot razlog za drugo podražitev v šestih letih so navedli, da so, citiramo: “v preteklih desetih letih potekala intenzivna vlaganja v širitve pokopališč. Pokopališče Žale se je razširilo leta 2011, ko je bil dograjen novi del za klasične pokope, trenutno poteka širitev žarnega dela, kjer bo treba zgraditi še glavni vstopni portal s Tomačevske ceste.” Konec citata. Pri javnem podjetju pravijo, da je bila dokončana širitev pokopališča Sostro in začeta širitev pokopališča Polje, bojda pa sledijo še širitve pokopališč Žale, Vič, Rudnik, Štepanja vas in Šentvid. Skupna vrednost potrebnih sredstev je več kot 15 milijonov evrov. Poleg tega so potekala tudi vlaganja v pokopališko infrastrukturo obstoječih pokopališč v višini več kot 5 milijonov evrov.
V javno objavljenem dokumentu navajajo dejstvo, da dejavnost upravljanja pokopališč vsako leto ustvari več kot milijon evrov izgube. Po računici javnega podjetja bi morali, če bi želeli ustvarjati dobiček, grobnine povišati za 60 odstotkov. Poseben strošek bo predstavljala 24-urna dežurna službe, ki je po novi zakonski ureditvi obvezna občinska gospodarska javna služba.
Če bo občinski svet sprejel predlog o korekciji, spremembi oziroma zvišanju cen, bodo te začele veljati aprila.
Dodaj komentar
Komentiraj