Z začetkom tega tedna se je 27 letna vladavina Blaisa Compaoreja, produkta Francije in Washingtona, kot ga opiše pisateljica Gabriela Babnik, začela krhati, danes pa se je tudi zaključila. Po poskusu vladajoče stranke, da bi mu s spremembo ustave omogočili še en mandat na čelu države so se v ponedeljek začeli protesti, ki so se stopnjevali do včeraj, ko so množice zažgale parlament in vdrle v prostore nacionalne televizije ter radia. Predsednik Burkine Fasso je z današnjim dnem odstopil s položaja in razpisal volitve v roku 90ih dni. Vodenje države je prevzel vojaški poveljnik Honore Traore.

Tekom tedna so se protesti iz prestolnice Ouagadougou hitro razširili po celotni državi. Iz Bobo-Diaulassa, drugega največjega mesta na jugozahodu države, kjer je bila podoba mesta v minulih dneh prav tako spremenjena, se nam je javil Andrej Morovič. Po več kot dveh letih bivanja v Boboju, pravi, da ne le njega, ampak, da je ta nenaden in silen ljudski upor, presenetil vse. Po njegovih besedah bo 30. oktober gotovo intrepetiran kot nekaj krvavega, absolutno pa še ni jasno, v kaj se razvija to ljudsko gibanje. Tudi na račun slabega pretoka informacij, saj so tako brez interneta kot tudi servisa nacionalne televizije, ki od včeraj ne oddaja več.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Sporočilo množic je bilo jasno. Protestniki so se po opustošenju parlamenta, mestnih hiš in sedežev vladajoče stranke Kongres za demokracijo in napredek v številnih mestih, znesli še nad hiše in avtomobile vladajočih iz predsednikovih vrst. Ko se oblastniki začnejo bati za svoja življenja, je konec veselja.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Hudič Afrike, kot je burkinofaškega predsednika Compaoreja poimenoval slonokoščeni pisatelj Ahmadou Kourouma, je oblast prevzel 15. oktobra 1987, z državnim udarom v katerem je odstranil vse bližnje sodelavce oziroma vse ljudi, ki bi mu lahko bili potencialno nevarni. Med umorjenimi je bil tudi njegov predhodnik, prijatelj in do takrat politični zaveznik Thomas Sankara. Priljubljeni predsednik v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil markistični revolucionar, ki si je naklonjenost ljudstva pridobil predvsem zaradi svojih idej in dejanj. Njegovo vladavino nam opiše Eloise Bertrand iz Univerze v Warwicku.  

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Okoliščine njegovega umora nikoli niso bile raziskane, čeprav je splošno jasno, da je za njim stal Compaore, obstajajo pa tudi utemeljeni sumi glede francoske vloge.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Od takrat naprej je Compaore služil francoskim, ameriškim, tržnim in seveda svojim interesom. Začel je z razgradnjo socialnih programov in liberalizacijo, v tem procesu pa je svojo politično moč dopolnil z ekonomsko.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Državo je odprl tudi za tuj kapital. Danes je Burkina Faso četrta največja izvoznica zlata na svetu, ta industrija pa je v izključni lasti tujih podjetij.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Naravnim bogastvom navkljub, se večina prebivalstva še vedno preživlja s samooskrbnim kmetijstvom. Poleg hrane za lastno porabo pa mali kmetje pridelujejo tudi komercialne pridelke. Na tem področju prevladuje bombaž, katerega predelovalna industrija je ostanek kolonialne ekonomije. Pod Sankarovim vodstvom je bila nacionalizirana, z odprtjem trga v devedesetih letih pa je ta sektor doživel priliv zasebnega kapitala. Danes ga preko treh podjetij, Sofitex, Socoma in Faso Cotton, obvladujeta dve multinacionalki, francoski Geocoton in švicarski Reinhart, ki monopolno pozicijo izrabljata za izkoriščanje malih dobaviteljev. Kot zanimivost dodajmo, da gre skoraj 90 odstotkov financiranja za spodbujanje posameznih pridelkov v pridelavo bombaža in riža, večino teh sredstev pa prek programov mednarodne pomoči donirajo tuje države.

Francija, ki ima bogato zgodovino intervencij na območju svojega bivšega imperija je Compaoreja izkoristila tudi za izpolnjevanje svojih geopolitičnih interesov. Burkinofaški predsednik je bil eden izmed samodržcev, ki predstavljajo podaljšek njene politike in omogočajo zanikanje vpletenosti v notranjo politiko drugih držav.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Pod njegovim vodstvom je bila Burkina Faso vpletena v državljansko vojno v sosednji slonokoščeni obali, v času ko je tam vladal Franciji nenaklonjen Laurent Gbagbo. V zadnjem letu je kot mediator posredoval med sprtima francoskima zaveznikoma v boju proti islamistom na severu Malija, to je vlado in Tuareškimi uporniki. Zahodne sile si zato res ne želijo njegovega padca. Nadaljuje Morovič.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Na koncu pa še javljanje Andreja Moroviča v živo z zadnjimi informacijami iz Burkine Faso.