Vzponi in padci Nove ljubljanske banke
Evropska komisija je odobrila prodajo Nove ljubljanske banke v dveh korakih, za kar je zaprosila slovenska vlada. V prodajo NLB-ja se je Slovenija zavezala leta 2013 v zameno za soglasje komisije k sanaciji banke z državno pomočjo. Pri prodaji bo Slovenija sledila prvotnemu dogovoru o prodaji 75 odstotkov minus eno delnico banke, s prodajo v več korakih pa naj bi se zagotovila večja pravna varnost zainteresiranih vlagateljev in posledično bi bila tudi kupnina oziroma povrnitev davkoplačevalskih sredstev višja. 50 odstotkov NLB-ja bo tako prodanih v letošnjem letu, preostalih 25 odstotkov minus ena delnica pa v prihodnjem letu.
Leta 2013 so slovenske banke pod taktirko evropskih institucij izvedle stresne teste, ki so v drugi ediciji konec leta pokazali, da imajo banke 4,8 milijardni kapitalski primanjkljaj. Le pol leta prej, ko so stresne teste izvedli prvič, so ti pokazali, da je kapital v slovenskih bankah zadosten. Stresni test v drugi polovici pa je pokazal, da je stanje tako kritično, da bi šla NLB brez dokapitalizacije v stečaj. Posledično je država odobrila izbris podrejenih obveznic banke, ki je obsegal 258 milijonov evrov in dokapitalizacijo banke s strani države v višini ene milijarde in pol ter prodajo dela problematičnih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank oziroma tako imenovano slabo banko. Po vseh teh transakcijah je imela NLB 1,27 milijarde evrov kapitala, kar je ustrezalo zadostni kapitalski ustreznosti.
Kot omenjeno, je v NLB pri dveh stresnih testih v letu 2013 prišlo do razlik v višini 1,5 milijarde evrov. Iz kje izvirajo razlike in o realnosti predpostavk, na katerih so temeljili stresni testi, spregovori Matej Šimic, član Alte Investments:
Kaj so razlogi, ki so pripeljali do slabih rezultatov slovenskih bank na stresnih testih, med drugim Nove ljubljanske banke, pove Matej Šimic:
V javnosti se je pojavilo prepričanje, da je cenitev, ki je bila postavljena s stresnimi testi, preveč pesimistična in bi NLB-ju tako pridelala škodo. Predpostavke stresnih testov so res predvidevale, da se bo gospodarstvo v treh letih od 2013 naprej skrčilo za 4 odstotke. V realnosti pa smo zabeležili rast. Ekonomist Bine Kordež opozarja, da so bile takrat vzete predpostavke leta 2013 splošno sprejete in da je k izboljšanju gospodarstva gotovo pripomoglo tudi samo reševanje bank. Ekonomist Bine Kordež pa opozarja, da v primeru, da so stresni testi res temeljili na preveč pesimističnih predpostavkah, banke svoje terjatve še vedno prodajajo po prenizkih cenah:
NLB ima zaradi boljšega dejanskega gospodarskega okolja, kot so ga predvidevali stresni testi, danes približno 300 milijonov več kapitala, kot bi bilo potrebno. Zato Kordež poziva, naj država ta odvečni kapital iz banke pred prodajo počrpa:
Velik del razburjenja v zgodbi o dokapitalizaciji NLB-ja pa je zavzel izbris podrejenih obveznic. Kaj sploh so podrejene obveznice, objasni Šimic:
Pri dokapitalizaciji NLB-ja je prišlo do izbrisa podrejenih obveznic, kar naj bi se sicer zgodilo le v primeru, ko gre banka v stečaj oziroma po tem, ko se izbriše celoten delež lastniškega kapitala, torej delnice. Izbris podrejenih obveznic komentira Šimic:
Ker je Novo ljubljansko banko dokapitalizirala država, si je Evropska komisija vzela pristojnost, da diktira pogoje reševanja te banke. Zaradi zahtev Evropske komisije banko zdaj tudi prodajamo, čeprav tržne razmere za prodajo niso najugodnejše. A kot izpostavlja Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete, v primeru reševanja NLB-ja sploh ni šlo za državno pomoč. Banka je bila namreč v lasti države, torej jo je država reševala kot lastnik, in ne kot zunanji igralec. Je pa Evropska komisija razlog za svoj diktat našla v pravilih glede finančne vzdržnosti:
Odobritev Evropske komisije, da lahko manjši delež banke prodamo naslednje leto s stališča trenutnih tržnih razmer ne predstavlja večjega odpustka. Pojasni ekonomist Bine Kordež:
Kordež prodajo NLB-ja v tem trenutku ocenjuje za nesmiselno:
NLB torej letno ustvari med 100 in 150 milijonov evrov dobička. Po drugi strani bi država s poplačilom dela dolga iz kupnine od prodaje NLB zaradi nižjih obresti pridobila približno 20 milijonov evrov letno. Kordež te številke postavi v kontekst:
Dodaj komentar
Komentiraj