V MEGA OFFsajdu tokrat o obnovi graščine na Jesenicah, ki ji zaradi pomanjkanja finančnih sredstev grozi, da v prihodnje ne bo potekala nič kaj preveč mega.

Uvodoma zgodovinski oris: Bucelleni-Ruardovo graščino je leta 1538 postavila italijanska rodbina Bucelleni, ki se je na Staro Savo preselila s Planine pod Golico. Z vzporedno zgrajeno fužino so bajno služili in pridobivali vpliv – bili so lastniki železarskih obratov in rudnikov po vsej Zgornjesavski dolini – ter v drugi polovici 17. stoletja pridobili grofovski naziv. Po krizi v železarstvu so bili leta 1766 graščino in pripadajoča poslopja primorani prodati belgijskemu trgovcu Valentinu Ruardu. Na Stari Savi so živele tri generacije Ruardov; Valentinov sin Leopold je bil na začetku 19. stoletja v času Ilirskih provinc tudi jeseniški župan.

Leta 1871 je lastnica gradu postala Kranjska industrijska družba. Za časa Federativne ljudske republike Jugoslavije so zgradbo preuredili v muzej. Sprva je bil v prostorih Tehniški muzej Železarne Jesenice, z osamosvojitvijo pa je Bucelleni-Ruardova graščina postala sedež Gornjesavskega muzeja Jesenice.

Za skoraj pol tisočletja star objekt ni nenavadno, da se ga je polotil zob časa. Jeseniški župan Blaž Račič pojasni, kdaj in zakaj so se na občini odločili za obnovo Bucelleni-Ruardove graščine.

Izjava

Občini Jesenice je za projekt uspelo pridobiti tudi sofinanciranje Evropske unije. Iz Kohezijskega sklada za obdobje 2014-2020 so počrpali dobrih 150 tisoč evrov. Ker pa se je izkazalo, da je graščina v slabšem stanju, kot so sprva mislili, se je projekt občutno podražil, in sicer na zdaj predvidenih 6 milijonov evrov. Letošnji proračun jeseniške občine, ki skupaj znaša 28 milijonov evrov, obnovi namenja 1,4 milijona. Tako še vedno ni jasno, kje bodo pridobili preostale 4,3 milijona evrov, potrebne za izvedbo obnove. Nezanemarljivo je podražitvi botrovala lesna goba oziroma solzivka.

Izjava

Fužinarsko naselje Stara Sava je bilo za kulturni spomenik državnega pomena razglašeno leta 2019. Bucelleni-Ruardova graščina je prav tako del kulturne dediščine, zato pri njeni obnovi sodeluje Zavod za varstvo kulturne dediščine. Matevž Remškar, konservator zavoda z območne enote Kranj, pojasni, zakaj lesna goba, znana tudi pod imenom hišni lesomor, tako zaplete obnovitvene projekte.

Izjava

Sogovornik nadaljuje o tem, katere aktivnosti zavod navadno izvaja pri obnovah, kakršna je obnova Bucelleni-Ruardove graščine.

Izjava

Zaradi obnove graščine so bili v Gornjesavskem muzeju Jesenice primorani v začasno preselitev. Kako je ta vplivala na delo muzeja, pove njegov direktor Aljaž Pogačnik.

Izjava

Kljub obširnemu repertoarju Gornjesavskega muzeja Jesenice so dela v sklopu obnove posegla tudi v aktivnosti, ki jih ta lahko izvaja, zlasti na področju predstavljanja jeseniške železarske in rudarske dediščine.

Izjava

Območje Stare Save tako trenutno ni primerno za muzejske razstave, vendar so v Gornjesavskem muzeju Jesenice, takoj ko bo mogoče, že pripravljeni na njihove postavitve, začenši z otvoritvijo nove stalne razstave o zgodovini železarstva na Slovenskem. Zdi se, da te, če ne najdejo sredstev, vseeno še ne bo tako kmalu. V okviru obnove trenutno potekata odstranjevanje lesne gobe, pri čemer sodelujejo tudi strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultete, in statična sanacija. Po zaključku, ki je predviden za prvo polovico prihodnjega leta, bodo vgradili okna, s čimer bo objekt »zaprt«, za nadaljna dela pa po Račičevih besedah sredstev ni več.

Izjava

Zadnja vloga za sofinanciranje obnove se nanaša na načrt za okrevanje in odpornost, iz katerega so na jeseniški občini želeli pridobiti 1,6 milijona evrov. Zdaj računajo na pomoč države.

Izjava

Na Ministrstvo za kulturo smo naslovili vprašanje, ali in kako nameravajo sodelovati pri obnovi Bucelleni-Ruardove graščine. Odgovorov do zaključka redkacije nismo prejeli. Ko jih prejmemo, jih bomo objavili v prispevku na spletni strani Radia Študent. Da je obnova sicer v interesu tako kulture kot turizma, poudarja Račič.

Izjava

Če smo v sklopu iztekajočih se MEGA OFFsajdov na Radiu Študent predstavljali dobre in slabe plati porabe evropskih sredstev, je obnova Bucelleni-Ruardove graščine primer, ko je bilo glede na celoten finančni obseg evropskega denarja sorazmerno malo. Razlog tiči tudi v neustreznem prijavljanju na razpise, saj na Občini Jesenice niso v zadostni meri zadostili razpisnim pogojem, a so vseeno podali vlogo za pridobitev denarja iz načrta za okrevanje in odpornost. Kljub vsemu so načrti z Bucelleni-Ruardovo graščino dobronamerni, saj gredo namesto v komercializacijo v smeri ohranjanja in promocije kulturne dediščine. Kot take naj bi jih prepoznala tudi vlada, saj gre vendarle za kulturni spomenik državnega pomena.

Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.

Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

Več na www.europeinmybackyard.org

Vir fotografije: Gornjesavki muzej Jesenice