Šetanje po Dravski rivieri
Če se sprehodite po Glavnem mostu v Mariboru in se ozrete čez ograjo, lahko opazite, da Dravo v neposredni bližini mostu že krasijo velike betonske ploščadi, iz katerih bo zrasla brv za pešce in kolesarje, ki bo povezovala Lent in Tabor, torej desni in levi breg reke Drave. Brv na tem mestu je načrtoval že nekdanji župan Franc Kangler, pod oblastjo njegovega naslednika Andreja Fištravca pa je ideja o projektu zamrla. Mestna občina Maribor z županom Sašo Arsenovičem na čelu je izgradnjo brvi ocenila na 4,5 milijona evrov, od tega bo 2,6 milijona evrov občina dobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Okoli 650 tisoč evrov bo prispevala država. Občina je projekt opisala kot revitalizacijo nabrežij Drave, z izvedbo operacije pa načrtujejo zmanjšanje degradiranih urbanih površin. Z gradnjo so, kakopak, začeli v predvolilnem času, letošnjega februarja. Gradnja brvi je del širše občinske vizije, s katero želijo obuditi rečno riviero, ki je dobila ime Dravska promenada. Zgodbo o Dravski promenadi predstavi Gregor Reichenberg, mariborski podžupan za področje arhitekture in prostora.
Zasnovo brvi, ki je bila določena že pred leti, so izdelali arhitekti Burgos & Garrido Arquitectos iz Madrida. Podoba je bila izbrana leta 2010 na mednarodnem natečaju. Novi most bo dolg približno 133 metrov, širok pa nekaj več kot pet metrov. Nosilna jeklena konstrukcija bo obložena z lesenim opažem z vgrajeno razsvetljavo, na obeh nabrežjih pa bo ob zaključku mostu urejena ploščad.
Za izvajalca projekta je bila izbrana koprska družba Makro 5, ki napoveduje, da bodo dela zaključena v enem letu. Izvajalec je bil določen po začetnih zapletih. Lani avgusta je občina namreč zaustavila javno naročilo za izgradnjo, saj so bile ponudbe izvajalcev višje od zagotovljenih sredstev. Mariborska občina je visoke ponudbe takrat pripisovala rasti cen v gradbeništvu, predvsem ceni materialov.
Peter Gabrijelčič, arhitekt in upokojeni dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki je bil soavtor drugonagrajenega projekta za novo brv, meni, da je projekt za Maribor nujno potreben.
Gabrijelčič pojasni, kako pomembna so mostišča, kamor se uvršča tudi brv v izgradnji, za razvoj in živahnost mest.
Osnovna ideja je torej oživitev nekdanjega pretoka med obema deloma mesta na nivoju reke, ki je po besedah župana Arsenoviča namenjen počitku, druženju in sprostitvi. Višji nivo je namenjen vsemu ostalemu. Kljub vsemu napovedanemu druženju so v mestu projekt zaradi umeščenosti objekta v prostor kritizirali. Eden od kritikov je Primož Premzl, založnik, galerist in zbiralec mariborskega domoznanskega gradiva, ki pojasni svoje pomisleke.
Premzl kot alternativno rešitev predlaga postavitev panoramskih dvigal.
Po mnenju nasprotnikov gradnje bo brv pokvarila veduto Lenta in razvrednotila Glavni most, ob katerem bo stala. O zgodovinski pomembnosti in prostorski umeščenosti Starega mostu, kot Glavnemu mostu pravijo krajani, Premzl.
Gabrijelčič na kritike odgovarja, da se bosta brv in Glavni most dopolnjevala.
Pojavljala so se tudi vprašanja o tem, kako bo nova brv vplivala na plovnost reke.
Mariborski podžupan Reichenberg, ki izgradnjo brvi razume kot infrastrukturno injekcijo, zagotavlja, da projekt na plovnost Drave ne bo imel vpliva. Nova brv je podobno visoka kot bližnja Studenška brv, ki povezuje Studence na desnem bregu z Lentom na levem bregu.
V duhu lokalnih volitev, ki bodo čez dober teden, so v Mariboru ponovno vzniknile debate o tem, kako oživiti mesto. Arsenovič s svojo ekipo poudarja, da bo to, tudi zaradi pričakovane Dravske promenade, uspelo njemu. Kot nam je zagotovil podžupan, bo brv tako mega objekt, da se bosta vzporedno lahko vozila dva kolesarja in hodili dve mamici z vozičkoma.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Vir fotografije: Mestna občina Maribor
Dodaj komentar
Komentiraj