Šola za rešetkami

Uvodna motivacija

Kot ste ugotovili, smo se vrnili v šolske klopi. A v današnjem MEGA OFFsajdu se ne bomo ukvarjali z vsakdanjo vzgojo in izobraževanjem, temveč bomo pogoje še zaostrili in se usmerili v izobraževanje oseb na prestajanju zapornih kazni. S tem se namreč ukvarja tudi naš mecen – evropska kohezijska politika – denimo s sofinanciranjem projekta Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb v izvedbi Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij ali mednarodnega projekta SkillHUBS, pri katerem sta sodelovala Andragoški center Slovenije in Center za izobraževanje in kulturo Trebnje.

Izobraževanje v zaporih poteka na različnih nivojih, kot pojasni Bojan Hajdinjak, direktor Javnega zavoda Cene Štupar, ki izvaja programe izobraževanja v zavodih za prestajanje zaporne kazni.

Izjava

Cene Štupar – Center za izobraževanje, ki ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana, je javni zavod, ki izvaja izobraževanja odraslih predvsem za ranljive družbene skupine, med njimi tudi zaprte osebe. Hajdinjak predstavi potek in izobraževanja oseb na prestajanju zaporne kazni in sodelovanje zaporov z izobraževalnimi zavodi.

Izjava

Na drugi strani možnosti za izobrazbo zaprtih oseb predstavi profesorica na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Milica Antić Gaber, soavtorica knjige pričevanj iz ženskega zapora Začasno bivališče: Na grad 25, Ig.

Izjava

Obstoječa infrastruktura v zaporih je za izobraževanje uporabna, a ni optimalna, pojasni Hajdinjak.

Izjava

Poleg tega, da izobraževalni zavodi nudijo programe v prostorih zapora, se lahko zapornice in zaporniki izobražujejo tudi izven prostorov zapora, seveda če si to lahko privoščijo. Potek izobraževanja zapornikov izven zavodov za prestajanje zapornih kazni oriše Antić Gaber.

Izjava

Funkcija zaporov je predvsem začasna izključitev oseb, ki so huje prekršile zakon, iz družbe, vsaj deklarativno pa zapori služijo pripravi na ponovno vključitev zaprtih oseb v družbo. Ravno s tega vidika je izobraževalni proces za zapahi izjemno pomemben, nadaljuje Antić Gaber.

Izjava

Izobraževanje zapornic in zapornikov ni pomembno samo za vključevanje v družbene procese, temveč tudi za razreševanje stigme, ki oblikuje življenje zaprtih oseb še dolgo po odsluženi kazni. 

Izjava

Velik dejavnik v razreševanju stigme je formalna potrditev izobrazbenih dosežkov zapornikov, saj se prejete uradne listine ne razlikujejo od listin, pridobljenih izven zapora. Hajdinjak.

Izjava

Na drugi strani, pojasni Hajdinjak, se zaporniška stigma najpogosteje ne prenese na učitelja ali učiteljico v zaporu, za to pa je pomembno tudi prilagojeno usposabljanje strokovnih delavcev, ki v zaporih poučujejo. 

Izjava

Medtem ko izobraževanje zaprtih oseb, kot vse kaže, izpolnjuje svoje cilje in namene, pa je veliko slabše urejeno področje zaposlitve zapornikov in zapornic, ki opravlja podobno resocializacijsko funkcijo. Antić Gaber povzame proces izkoriščanja delovne sile v zaporih.

Izjava

Da ne bi dvojno kaznovali še vas, velecenjene poslušalke in najvrednejši poslušalci, bomo zaporniško delo pustili za kakšno prihodnjo kohezijsko oddajo.

Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org