Brezpilotna država in politika

Brezpilotna država in politika

Mnenje, kolumna ali komentar
8. 4. 2015 - 16.00

Jutrišnje pričakovano slovo obrambnega ministra Janka Vebra iz aktualne Vlade bo očitno globlje in usodneje zaznamovalo slovenski politični prostor, kot so si zaenkrat pa čeprav za tesno zaprtimi vrati pripravljeni priznati predsedniki trenutnih političnih strank koalicije in vlade Mira Cerarja mlajšega. Za to je v prvi vrsti sicer zaslužen predvsem sam Janko Veber, toda v ozadju se na spremenjeno razmerje parlamentarnih političnih sil že pospešeno in pravzaprav brez izjeme pripravljajo v vseh v tem mandatu pač državnozborskih političnih strankah. Ne glede na to, ali bo Vebru sledila ali pa bo ostala v koaliciji, bo predvsem zaradi samoljubja svojega obrambnega ministra Janka Vebra, ki se bo v novejšo politično zgodovino ob samosvojem razumevanju pooblastil varnostno-obveščevalne službe Ministrstva za obrambo zapisal predvsem po tem, da mu je uspelo skozi proceduro spraviti in objaviti javno naročilo za nakup do štirih kompletov brezpilotnih letal razreda mini, gotovo še največ izgubila njegova matična Socialna demokracija. Glede na trenutne politične premike in okope domačih državnozborskih strank pa se le zdi, da sta pod vprašajem tudi celotna koalicija in vlada ter da se prav lahko zgodi, da bodo v državi ponovne predčasne parlamentarne volitve.

Če bodo Socialni demokrati nekako le požrli cmok oziroma v njihovem lastnem političnem grlu zataknjenega obrambnega ministra Janka Vebra in ostali v vladi ter koaliciji Mira Cerarja mlajšega, se bo Janko Veber vrnil v poslanske klopi, s čimer bo le vnaprej nekoliko negotov eden od šestih poslanskih glasov, ki jih je k koalicijskim zakonodajnim predlogom dolžna prispevati koalicijska SD. Če pa se v SD odločijo za opozicijo, se bodo v njej kot samooklicano leva politična stranka res težko vzpostavili, saj je ta opozicijski primat že uspešno prevzela Združena levica. Da vohajo politično kri, so sicer sami zase pokazali tudi v največji opozicijski stranki SDS, iz katere je že sredi marca na naslov prav tako opozicijske in njega dni prav tako samooklicano pomladne stranke Nova Slovenija prispela pobuda po oblikovanju opozicijske vlade v senci, kar je vendarle nekako tipičen in v teh krajih pač že videni predvolilni opozicijski manever.

Kljub temu da sta stranki SDS in Nsi v preteklosti koalicijsko že sodelovali v pravzaprav obeh koalicijah in vladah Janeza Janše, so si v Novi Sloveniji vzeli veliko časa za premislek, saj so šele danes sporočili, da se za povabilo zahvaljujejo in da so s programsko sorodnimi političnimi strankami vedno pripravljeni sodelovati, a da se za skupno sestavo vlade v senci s SDS ne bodo odločili ker da bodo ohranili lastno politično samostojnost. Košarico sta Janez Janša in SDS uradno po besedah predsednice Nsi Ljudmile Novak dobila, ker da morajo domače volivke in volivci na volitvah imeti možnost izbire med različnimi programi in različnimi strankami. Kar pa med vrsticami povedano le pomeni, da v Novi Sloveniji zaenkrat še niso pripravljeni staviti na Janeza Janšo kot paradnega konja za nastop na naslednjih rednih ali pač izrednih parlamentarnih volitvah.

Kljub morebitnemu predčasnemu razpadu prve vlade in koalicije Mira Cerarja mlajšega, ki bo ob morebitnem odhodu SD štela zgolj 46 poslanskih glasov in jo bosta sestavljali le SMC in vedno politično nepredvidljivi Demokratični upokojenci, so pred ponovnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami v državi mogoči še številni drugi politični scenariji. Eden od njih je, da se v Državnem zboru spremeni razmerje političnih sil in da Miru Cerarju mlajšemu v tej sestavi državnega zbora uspe sestaviti neko drugo koalicijo in vlado. Da bi se na ta način k koritu izvršilne in zakonodajne oblasti namesto SD utegnila povzpeti NSi, sicer daje slutiti predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je danes Ljudmila Novak predstavila z besedami, da gre za pokazatelj, ali je v državi še pred naslednjimi volitvami mogoče graditi novo politično zaupanje ali ne. Da se vendar že vnaprej zdi, da je to mogoče, pa potrjuje dejstvo, da je predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev takšno ime dobil šele po usklajevanju s poslansko skupino SMC in da ga ob predsedniku države Borutu Pahorju in predsedniku Državnega sveta Mitji Bervarju podpira tudi sam predsednik vlade in SMC.

Da se politične sile na danes le bolj kilavo sončni strani Alp v predpripravah na naslednjo predvolilno kampanjo vendarle tudi nekoliko nenaravno povezujejo, pa kaže predlog spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki so ga pripravili v opozicijski SDS in ki ga zaenkrat podpira zgolj prav tako opozicijska Združena levica. Vsaj načelno projektno sodelovanje obeh programsko res prav nič sorodnih političnih strank sicer prinaša podporo spremembam, s katerimi bi iz zakona o socialnovarstvenih prejemkih črtali določilo o zaznambi na nepremičnini za prejemnike varstvenega dodatka in obveznem vračanju prejete pomoči iz dediščine prejemnika, ki sta bili skupaj z zakonom uveljavljeni leta 2010 za časa zgolj samooklicane leve vlade Boruta Pahorja in resornega ministra Ivana Svetlika.

Ne glede na to, da so iz Združene levice že sporočili, da so v SDS očitno tako kot so že oni sami ugotovili, da je od reforme ministra Ivana Svetlika pomoč države socialno ogroženim pravzaprav oblika dolga oziroma kredita, za katero je zastavljena morebitna dediščina prejemnika pomoči, in da bodo SDS-ov predlog sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih oziroma da se iz njega črtata prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v lasti prejemnika ter obveznost vračanja prejete socialne pomoči iz dediščine prejemnika podprli predvsem za to, ker je v totalnem nasprotju s 25 letno prakso politične stranke, ki ga predlaga. Toda tako to gre. SDS in Združena levica tudi ob morebitni podpori prav tako opozicijske Nsi v državnem zboru pač ne moreta zbrati zadostne večine za uveljavitev teh zakonskih sprememb, za to je ključno vprašanje, kako se bo na to pobudo odzvala največja stranka SMC. In če bi se utegnilo pripetiti, da bo ta odziv pozitiven, potem je v slovenskem političnem prostoru in domači brezpilotni državi še pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami mogoče pravzaprav vse.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s premiki izza političnih okopov ta čas na slovenskem in domačo brezpilotno politiko ter državo in samoljubjem od jutri pač bivšega obrambnega ministra Janka Vebra v zobeh poskrbel Tomaž Z.      

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness