Četudi sodite med del populacije, ki se še naprej prepoznava v današnjih na Brezjah pred baziliko Marije Pomagaj izrečenih besedah ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa, da je slovenska cerkev vaša mati, ki skrbi za vašo vero in zvestobo Jezusu Kristusu, boste vendarle morali priznati, da je domača RKC na današnji za razliko od 2. januarja in 2. maja še naprej dela prost dan iz rok izpustila prvovrstno priložnost, da si povrne vsaj malo razcefranega ugleda. Toda po vseh verskih središčih po državi, kjer so pred tam zbranim katoliškim občestvom maševali lokalni nadškofje domače prav nič posvetni oblasti v Vatikanu pokorne katoliške izpostave, razen dogmatskega posipanja s pepelom ni bilo moč slišati ničesar konstruktivno samokritičnega, iz česar bi bilo moč sklepati, da v vrhu slovenske RKC sploh obstaja kaka resna volja, da bi se razmere v največji verski skupnosti pri nas v prihodnje spremenile.

Na tokratni dela prost dan, katerega ukinitev pač ni bila na dnevnem redu druge dobre, a politično in ideološko vse bolj krhke  Janševe koalicije in vlade, se je sicer potrdilo, da tudi v domači rimskokatoliški cerkvi ne morejo več skriti, da so strukture znotraj nje zašla na kriva pota grabljenja materialnih dobrin in borznega mešetarjenja z evri naivnih vernikov. Toda kljub temu iz prižnic po vsej državi ni bilo slišati nič takega, iz česar bi bilo moč sklepati, da so v domači Rimskokatoliški cerkvi sprejeli kake smernice ali ukrepe, da se finančno nategovanje vernikov in drugih upnikov, kot smo mu bili priča v okviru rednega poslovanja mariborske nadškofije ustanovljenih gospodarskih družb, ne bi in ne bo več ponovilo.

Kljub temu pa so današnji množičen obisk na dela prost veliki šmaren oziroma Marijino vnebovzetje v domači RKC izkoristili predvsem za to, da so zbrane pozvali k zvestobi do Cerkve - brez katere da ne bi bilo krščanske vere - tudi takrat ko se znajde v težavah, kot je trenutno stisko katoliškega establishmenta milo označil metropolit oziroma kapo di katoliška banda v državi in ljubljanski nadškof Anton Stres. Cerkev kot ena od mater vsakega domačega katolika pa da potrebuje sinovsko oziroma hčerinsko vdanost, saj od svojih otrok tako kot obe drugi materi torej še tista prava in domovina, upravičeno pričakuje, da ji bodo ostali zvesti in ji ne bodo obrnili hrbta, pač pa da bodo zanjo molili, se v njeno delovanje še naprej zavzeto vključevali z dobrimi deli in zanjo darovali svoje trpljenje.

 

Domači verniki so tako vsaj dvakrat na slabšem od vsakega drugega v kakega drugega boga verujočega ali sploh ne verujočega državljana. Medtem ko prepričljiva večina, simbolnih 99 odstotkov trpimo predvsem zaradi matere domovine, katere zavoženost je posledica slabega gospodarjenja na denar prav tako kot domače cerkvene strukture pohlepne politične elite, ki se zadnjih dvajset let izmenjuje pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, naj torej katoliško verujoči v državi na svoja pleča prevzamejo še trpljenje zaradi grešnosti, pravzaprav pa navadne materialne požrešnosti članov domače matere Cerkve. 

Na sicer dela prost dan, ko je po vsej državi razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, kar z drugimi besedami pomeni, da je na območju celotne države, po kateri povsem brez sramu pleni tako cerkvena in politična kot kapitalistična svojat,   do preklica prepovedano kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja, bi bilo sicer gotovo bolje, da bi domači verniki besedo ali dve molitve zastavili za kakšno obilno deževje. Kako besedo priporočila Bogu, Jezusu Kristusu ali zaradi današnjega dela prostega praznika pač Devici Mariji bi bilo nemara dobro nameniti tudi priprošnjem, da pa bi nemara čudežno pamet srečala drugo dobro Janševo koalicijo in vlado, iz katere bo, kako predvidljivo, v znak nestrinjanja nad dodatnimi varčevalnimi ukrepi šila in kopita pobrala Karel Erjavec in zaenkrat še njegova Demokratična stranka upokojencev Slovenije.

Toda ne. Domači kleriki in njihova občestva so po na gosto s cerkvami prepredeni državi danes molili predvsem za domačo Cerkev. Ker so današnje procesije le med parlamentarnimi oziroma političnimi počitnicami sicer za nadaljnjo usodo Rimsko katoliške Cerkve in za konec osipa katoliških vernikov na Slovenskem pred ljubljanskim nadškofom in metropolitom le ni pomolil nihče od trenutno vidnejših političnih predstavnikov pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti. Toda nič ne de. Kesanja, spreobračanja in moralne prenove, da ne bi bila v pohujšanje v domačem svetu, je potrebna tudi domača strankarska politika, katere nosilci iz druge dobre Janševe Vlade so kar na dopisni seji 8. avgusta poskrbeli, da bomo v državi od letos prvič vsakega 23. avgusta praznovali še evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Toda tako to gre. Ne cerkev in ne domovina pač nista vaši materi. Obe sta zgolj  institucije, polne požrešnih in na vašem denarju parazitirajočih posameznikov. In da se bo to spremenilo, bo vendarle potrebno narediti še kaj več, kot moliti. Ali pa za dogajanja v nadškofijskem poslovanju kriviti hudobnega duha, v čemer je danes zablestel novomeški škof Andrej Glavan. Navajam. Dogodkov v cerkvi na Slovenskem ni mogoče razumeti drugače. Satan izkorišča resnične slabosti Cerkve in njenih sinov za boj proti zmagi Božjega kraljevstva – kraljevstva pravičnosti, miru in ljubezni. S svojim repom hoče narediti čim večjo zmedo in ugasniti čim več idealov v človeških srcih. Amen in konec navedka.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem na ta še naprej dela prost dan z dejstvi, da Cerkev ni vaša mati in da bo 23. avgust praznik predvsem druge dobre Janševe Vlade, v zobeh, poskrbel Tomaž Z.