Dan po tem, ko so se nekako polegli prvi vtisi, kaj so ob tokratnem dnevu državnosti in sicer na današnji dan pred 33 leti razglašene samostojnosti in neodvisnosti državi in njenim državljanom v čast povedali posamezni predstavniki političnih oblasti in opozicije, je minister za delo, družino, socialne zadeve in celo enake možnosti ter nekdanji koordinator najmanjše vladne stranke Levica Luka Mesec z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jernejo Jug Jerše in predstavniki treh organizacij, ki so bile izbrane za razdeljevanje hrane in izvajanje pripadajočih spremljevalnih ukrepov, torej Rdečega križa Slovenije, Slovenske karitas in Mladinskega centra Prlekije, ob prvih dobavah hrane iz naslova programa Evropskega socialnega sklada plus za odpravljanje materialne prikrajšanosti tudi pri nas obiskal centralno skladišče Rdečega križa Ljubljana Roje, saj da je boj proti revščini ena njegovih glavnih političnih prioritet, dostavljena hrana pa bo namenjena za pomoč socialno najbolj ogroženim oziroma materialno prikrajšanim prebivalcem. 

Čeprav ima država domovina Slovenija po 33 letih po besedah vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji sicer statistično enega najnižjih deležev ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, v Evropi, ji je bilo za odpravo revščine kot enega od skupnih evropskih ciljev v ta namen za programsko obdobje 2021–2027 dodeljenih 32,6 milijona evrov. Pa tudi minister za delo je hočeš nočeš priznal, da kar 160.000 ljudi vsako leto pride po pakete hrane, da se lahko prebijejo skozi mesec ter sebi in svojim družinam zagotovijo vsaj približno dostojno življenje. Program za odpravljanje materialne prikrajšanosti Slovenije se je sicer začel že v prejšnjem obdobju večletnega finančnega proračuna, v tem pa je združen z Evropskim socialnim skladom plus, da ne bi šlo zgolj za razdeljevanje hrane in materialne pomoči, kot je bilo v prejšnjih letih in desetletjih oziroma minulih večletnih finančnih proračunih EU, ampak da se to združi tudi z ukrepi socialnega vključevanja, ki pa jih bodo prav tako izvajale izbrane organizacije oziroma Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas in Mladinski center Prlekije.

V državi, v kateri bi po mnenju predsednika vlade Roberta Goloba morali biti tudi materialno prikrajšani ponosni na vse, kar so nekateri ustvarili, saj ta država niso le številke, ampak so v njej tudi materialno in socialno prikrajšani ljudje, po besedah predsednice Ane Žerjal samo Rdeči križ v sodelovanju z državo, ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in celo enake možnosti ter ob pomoči Evropske komisije letno zgolj s hrano pomaga več kot 90.000 prejemnikom, z materialno in drugo pomočjo, kot je na primer vključevanje v družbo, pa približno 121.000 ljudem. 

Kot se je pred navzočimi predstavniki osrednjih humanitarnih organizacij pri nas, ki so še nedolgo nazaj opozarjale, da se tudi v povsem statističnem smislu revščina in posledična socialna izključenost na Slovenskem povečujeta ter da so njihove kašče oziroma skladišča s hrano za najbolj socialno ogrožene prebivalce prazna, pohvalil minister Luka Mesec, bo več kot 7000 prostovoljcev na več kot 400 razdelilnih mestih po Sloveniji v obdobju 2024–2026 tovrstne pomoči najbolj potrebnim prebivalcem razdelilo 30.000 ton hrane. Za začetek pa za obdobje od leta 2024 do leta 2026 že naročenih 11.305 ton moke, testenin, riža, mleka, olja, pelatov, fižola in marmelade. Toda tako to gre. Čeprav ministra Luko Meseca veseli tudi to, da lahko za enega od svojih političnih uspehov v okviru projekta odprave revščine šteje, da se jim je uspelo pogoditi in da so izdelki, ki se po vsej 33 let stari državi še naprej delijo revnim in materialno prikrajšanim ljudem, po novem primerljivi s tistimi, ki se lahko kupijo v trgovinah, in da na njih več ne piše evropska pomoč, kot je pisalo na izdelkih v prejšnjih paketih, saj naj bi se s tem izognili stigmatizaciji prejemnikov te pomoči, se tako v političnem vrhu kot politični opoziciji na sicer današnji dan razglašene samostojne države še naprej preprosto ne zavedajo, da tisti, ki včasih tudi povsem ne po lastni zaslugi živijo v razmerah, da morajo za preživetje po pomoč v hrani, pa čeprav iz sredstev evropskega socialnega sklada, tako materialno prikrajšane državnosti preprosto nimajo kaj praznovati.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dnevom materialno prikrajšane državnosti ob 33. obletnici domače republike v zobeh poskrbel Tomaž Z.