Demokracija v krizi

Demokracija v krizi

Mnenje, kolumna ali komentar
8. 4. 2020 - 16.00

Po sili aktualnih koalicijskih razmer tretje vlade Janeza Janše je predsednik državnega zbora iz kvote SMC Igor Zorčič na začetku včerajšnje izredne seje poslanke in poslance ter nenazadnje celotno občestvo z volilno pravico ob današnji 30. obletnici prvih večstrankarskih volitev delegatov v takratno 240-člansko in tridomno skupščino oziroma družbenopolitičnega zbora, zbora občin in zbora združenega dela v še Socialistični republiki Sloveniji 8. aprila 1990 pozval, naj nam bo ta v navdih in upanje za prihodnost kot eno ključnih dejanj osamosvojitvenega procesa in kot nekaj, s čimer so volivci pokazali, da si želijo sprememb. Toda kakšnih sprememb in kakšno prihodnost? 30 let po prvih večstrankarskih volitvah in v času epidemije, ko se tudi na Slovenskem zadržujemo v #ostanidoma karantenah, se pač zdi, da bodo bolj kot demokratično dozorevanje pri tridesetih že več ne tako zelo mlade in nedonošene slovenske demokracije skupno politično in ekonomsko prihodnost zaznamovali prav časovno nezamejeni interventni ukrepi, katerih snovalci se na dvig ali padec demokratičnih standardov in državljanskih pravic ter svoboščin pod okriljem boja proti epidemiji pravzaprav ne ozirajo.

Za vsak slučaj je sicer predsednik državnega zbora Igor Zorčič ob otvoritvi fotografske razstave iz začetkov slovenskega parlamentarizma pred 30 leti z naslovom Točka preloma dodal, da nihče med njimi, ki imajo dandanes v rokah škarje in platno intervencijskih ukrepov, ni vsemogočen in nezmotljiv, saj da so vsi samo ljudje in ne čarovniki, ki bi na hitro pričarali boljše življenje, čeprav bodo posameznim posameznikom in njihovim z nabavo zaščitne medicinske opreme prej sploh nepovezanih podjetij pričarali prav to. Tako kot med osamosvojitvijo in po njej z orožjem se namreč danes pod okriljem države in interventnih ukrepov zoper epidemijo novega koronavirusa na veliko prekupčuje z zaščitnimi maskami in ostalo medicinsko opremo. Čeprav to ni res, Ministrstvo za gospodarstvo razvoj in tehnologijo, na čelu katerega je tudi v tej vladi predsednik SMC Zdravko Počivalšek, ostaja pri stališču, da Zavod za blagovne rezerve kot organ v sestavi Ministrstva zaščitnih mask in druge opreme ne kupuje neposredno od kitajskih proizvajalcev, ampak za posrednike v poslih najema različna podjetja iz Slovenije, ker da ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko in ker mu to, da lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji, narekuje veljavna zakonodaja.

In čeprav je Ministrstvo za gospodarstvo na laž že postavilo Računsko sodišče, na Ministrstvu vztrajajo, da ne gre za odločitev vlade, po kateri bo brez postopkov javnega naročanja do nemarno velikih provizij ob teh malodane humanitarnih poslih prišlo nekaj s politično kasto pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti povezanih podjetij in podjetnikov, ki se do sedaj z nabavo zaščitne medicinske opreme še nikoli niso ukvarjali. Predpisa, ki jim preprečuje nakupe v tujini, sicer tudi na Ministrstvu ne znajo obelodaniti, za vsak slučaj pa v pravi domačijski maniri pojasnjujejo, da bi poslovanje s tujimi subjekti v izrednih razmerah, ki trenutno vladajo na svetovnem trgu zaščitnih sredstev in opreme, predstavljalo preveliko tveganje in da Zavod za blagovne rezerve v tujini nima predstavnikov, ki bi preverjali ustreznost in zanesljivost ponudb ter zahtevanih predplačil teh tujih proizvajalcev. Ne glede na to pa je golo dejstvo, da je v zadnjih treh tednih Zavod za blagovne rezerve kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo z različnimi slovenskimi posredniki, med katerimi prevladujejo podjetja, ki se pred tem nikoli niso ukvarjala z dobavo zaščitne medicinske opreme, sklenil za več kot 130 milijonov evrov pogodb in znotraj tega za neznano število milijonov provizij za to nepotrebno posredovanje.

Prav tako pod okriljem interventnih ukrepov in boja proti epidemiji virusa SARS-CoV-2 bo še nekoliko manj demokracije v krizi na Slovenskem tudi po včerajšnji, z ustavno večino potrjeni odločitvi o noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero želi vlada urediti in pospešiti postopek ravnanja državnega zbora v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon glede na ustavno določene razloge nedopusten. Že domača ustava namreč določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, po včeraj sprejeti noveli pa bodo lahko takšni zakoni razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega sveta. Z novelo bosta tretja koalicija in vlada Janeza Janše sicer res pridobili do osem dni krajšo časovnico tudi pri postopkih sprejemanja novih ukrepov za blažitev posledic epidemije, toda hkrati bo sam sklep, da referenduma o nekem zakonu ni utemeljeno sklicati, prav tako sprejemala kar sama vlada, pri čemer pa vendarle gre za nižanje demokratičnih standardov, kot je v državnem zboru od vse opozicije osamljeno opozarjala edino stranka Levica.

Zaradi interventnih ukrepov smo namesto z več demokracije pač soočeni s še več represije, ob mejnih zaporah občin, ki jih ob policiji izvajajo tudi mestni redarji in v civilno-zaščitne vaške straže organizirani lokalni prostovoljci, smo se dokopali do spoznanja, da imajo v demokratični Sloveniji v krizi pravico do ugotavljanja istovetnosti, starosti, upokojenskega in nosečniškega statusa v trgovine vstopajočih prebivalcev tudi pripadniki zasebnih varnostnih služb. Po mnenju kadrovsko že prenovljenega vrha slovenske policije pa ni nič nenavadnega, da policisti v imenu zdravstvene inšpekcije kar na domu obiskujejo politično, kljub epidemiji na Trgu republike pred državnim zborom protestniško aktivne državljanke in državljane, kot je med prvimi javno obelodanil samozaposleni v kulturi, plesalec in igralec Primož Bezjak. Toda tako to gre. Čeprav se je na volitvah na današnji dan pred 30 leti najbolje odrezala Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove, predhodnica današnje SD, ki je v družbenopolitičnem zboru kot najpomembnejšem delu skupščine zasedla štirinajst delegatskih mest, je prvo poosamosvojitveno oblast in vlado prevzela pestra kolobocija strank, združenih v Demokratično koalicijo Slovenije – Demos, ki se je v luči osamosvojitvene vojne in dogodkov, ki so sledili, tako kot današnja koalicija in vlada Janeza Janše bolj kot z dvigom demokratičnih standardov demokracije v krizi ukvarjala z materialno podstatjo sebi naklonjenih podjetij in posameznikov.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačo demokracijo, enako v krizi danes kot pred 30 leti, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness