V pomanjkanju boljših idej, predvsem pa kakršnekoli že celostne strategije, kaj pravzaprav sploh početi z begunci iz Sirije in drugih kriznih središč, so slovenski zakonodajalci sinoči po nujnem postopku in na izredni večerno-nočni seji po peturni razpravi s 66 glasovi za in petimi proti s potrebno dvotretjinsko večino podprli dopolnitev zakona o obrambi, ki slovenski vojski pri nedorečenemu širšemu varovanju meje omogoča prav tako nedorečena dodatna policijska pooblastila. Proti dopolnitvi zakona, po katerega uveljavitvi čez sedem dni, bo v Sloveniji mogoče na predlog vlade v Državnem zboru uveljaviti izredne razmere, v katerih bodo red na Slovenskem ob policiji delali tudi na afganistanskih bojiščih izurjeni slovenski profesionalni vojaki, so bili le poslanci Združene levice. Kljub kritikam dela oziroma nedela vlade Mira Cerarja, ki po njihovem mnenju že zdavnaj potrebnih ograj na meji sicer predvsem zaradi pomanjkanje bodeče žice na trgu še ne postavlja, in očitnim nedorečenostim dopolnitev zakona o obrambi, so ga brez izjeme potrdili tudi ob glasovanju v dvorani navzoči preostali opozicijski poslanci.

Ker so sicer razmere res urgentne, saj se upori beguncev, s katerimi se na Slovenskem v teh dneh vendarle ravna kot s kriminalci, že kar vrstijo, so se predlagatelji dopolnil Zakona o obrambi iz Vlade sprva nadejali, da bo zakonske spremembe in možnost za vpoklic žive vojaške sile tudi za mirnodobno zagotavljanje reda in miru, ki je bil odslej le v izključni domeni notranjega represivnega aparata oziroma policije, moč uveljaviti že z današnjim dnem, kar pa bi bilo vendarle v proceduralnem smislu povsem nedemokratično. Zakonu se je namreč moč še pred uveljavitvijo v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi v sedmih dneh od sprejema zoperstaviti z zahtevo po referendumu, prav tako bi lahko odložilni veto nanj izglasovali tudi v Državnem svetu, iz katerega pa so že vnaprej prav tako nekoliko nedemokratično sporočili, da se zahtevi za ponovno odločanje o zakonu, katero imajo prav tako možnost vložiti v sedmih dneh od sprejema, že vnaprej odrekajo.

Poslanci Združene levice so sicer že na sami seji oznanili, da se bodo po presojo ustavnosti zakona, ki je mogoča tudi po njegovi uveljavitvi čez sedem dni, obrnili na Ustavno sodišče, ki pa je glede na vsebinske podtone odločitev v zadnjem času v tej sestavi za uveljavitev dopolnitev zakona o obrambi, s katerimi slovenska vojska dobi tudi povsem mirnodobna represivna pooblastila, še najmanj problematično. Tako bo čez teden dni, ko bi naj bile uveljavljene danes ponoči sprejete dopolnitve Zakona o obrambi, ta ali katerakoli že druga prihodnja Vlada imela možnost da, če to zahtevajo varnostne razmere, Državnemu zboru v odločanje z dvotretjinsko večino navzočih poslancev predlaga, da pripadniki Slovenske vojske, skupaj s policijo, izjemoma pri širšem varovanju državne meje, v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade izvajajo tudi dodatna, nova in izjemna pooblastila.

Čez teden dni bo prosto po slovenski zakonodaji veljalo, da lahko na predlog vlade in dvotretjinske večine navzočih poslancev v Državnem zboru poklicni pripadniki slovenske vojske ob širšem varovanju državne meje opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in še sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Ta pooblastila bodo sicer vojaki lahko izvajali pod pogoji, ki so predpisani za policiste, policijo pa bodo dolžni nemudoma obvestiti tudi o vseh opravljenih pooblastilih. Državni zbor sicer na predlog Vlade vsakokrat določi tudi rok, v katerem lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo ta dodatna pooblastila. Ta res ne sme biti več kot tri mesece, a se ga lahko brez posebnih težav pod istimi pogoji ponavlja in podaljšuje.

Čeprav so ob opozicijskih tudi posamezni poslanci koalicije Mira Cerarja dvigali obrvi ob nekaterih že na prvi pogled dvoumnih in nasprotujočih si določilih, je bilo gladko sprejeto tako to, da pripadniki slovenske vojske ta dodatna pooblastila izvajajo skupaj s policijo, kot tudi to, da šele po opravljenih pooblastilih o opravljenih pooblastilih nemudoma obvestijo policijo. Logistično sodelovanje vojske s civilno zaščito in policijo je tako kot v primeru naravnih nesreč dosedanji zakon o obrambi že omogočal. Zato so tudi vojaški oklepniki in živa sila že na obmejnem terenu. Toda do sedaj se je z begunci ravsala, jih porivala za ograde in zapirala v prazne proizvodne hale, zgolj domača policija. Ključni novosti danes ponoči z nesporno dvotretjinsko večino v Državnem zboru potrjenih dopolnitev zakona o obrambi pa se nanašata na to, da lahko povsem mirnodobna represivna pooblastila ob za to usposobljenih policistih na Slovenskem izvajajo tudi za to ne ravno usposobljeni vojaki.

Če se bo to na zahtevo te ali katerekoli že prihodnje Vlade odločila dvotretjinska večina navzočih poslancev Državnega zbora, bodo lahko zdaj beguncem, v prihodnosti pa tudi komu drugemu, zakaj pa ne tudi lastnim državljanom, slovenski vojaki začasno omejevali gibanje. Prav tako bodo lahko sodelovali pri obvladovanju skupin in množic, v tem trenutku beguncev, v prihodnje pa tudi koga drugega, zakaj pa ne tudi lastnih državljanov. Tako kot v sinoči izglasovanih spremembah ni dorečeno in definirano, s katerimi sicer policijskimi prisilnimi sredstvi bo slovenska vojska te skupine in množice v prihodnje obvladovala, tako ostaja tudi nejasno, kaj je pravzaprav to sicer drugod neopredeljena dvotretjinska večina navzočih poslancev, ki zadostuje za potrditev predloga vlade o podelitvi teh tudi sicer za preostali demokratičen svet izjemnih pooblastil za vojake. Toda tako to gre. Ne glede na to, ali bodo spremebe zakona o obrambi res stopile v veljavo čez slabih sedem dni, še naprej ostaja vprašljivo, ali se jih bo Vlada Mira Cerarja res sploh odločila uporabiti. Toda ta možnost za demokratični vojaški puč od sinoči v domačem pravnem redu pač obstaja. Če ne za to, pa za katerokoli že drugo, naslednjo Vlado. Glasov, da bi morali tudi v Sloveniji ograjo na meji s Hrvaško že zdavnaj postaviti, tudi v domači državnozborski politiki pač ne primanjkuje.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s sinoči sprejetimi dopolnitvami zakona o obrambi in civilnimi represivnimi poooblastili za domačo vojsko kot demokratičnim vojaškim pučem v zobeh poskrbel Tomaž Z.