Ne glede na to, da bi se naj po včerajšnji ekspresni potrditvi sicer uglednega mednarodnega pravnika in sodnika Ronnya Abrahama za novega slovenskega arbitra v arbitraži s Hrvaško danes ministrski (i)zbor Mira Cerarja mlajšega za to priložnost namenoma na Brdu pri Kranju sestal zadnjič pred poletnim premorom, je to pravzaprav malo verjetno tako zaradi vnaprej gotove enotne odločitve hrvaškega sabora o izstopu iz arbitraže kot tudi zaradi občih varnostnih razmer v državi. Nobena novost sicer več ni, da so pogoji dela domače policije, za ohranjanje javnega reda in miru ter nenazadnje nadzora, pa čeprav še nedoločenih meja, v državi ključnega represivnega organa vsako leto slabše. Toda kako zelo slabe in v varnostnem smislu tudi zakonsko nedorečene pravzaprav so, med drugim pove na vladnih spletnih straneh včeraj objavljeni predlog zakonskih sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji.

Čeprav še ni najbolj jasno, ali bo ministrski (i)zbor Mira Cerarja mlajšega novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki jo je kot zavezo vlade iz dialoga s socialnimi partnerji pripravilo resorno Ministrstvo za notranje zadeve, obravnaval že na današnji zgolj uradno zadnji seji Vlade pred poletnim predahom, je iz samega predloga zakonskih sprememb jasno, da je za poklic policista na Slovenskem vse manj zanimanja in da skupno število policistov vztrajno pada. Tako je kot povsem alarmanten podatek v obrazložitvi novele denimo predstavljeno dejstvo, da se je samo od 1. januarja do 30. oktobra 2014 število zaposlenih v policiji zmanjšalo za 303 zaposlene, kar da po mnenju predlagatelja samo po sebi pomeni, da posebnosti zagotavljanja notranje varnosti države v primerjavi s klasičnimi nalogami in birokratskim delom državne uprave, njegovo organizacijo, sistemom uslužbencev in postopkovnimi pravili zahteva temu primerne pravne in organizacijske rešitve, ki jih do sedaj v domači državi, ko so bili policisti tretirani enako kot ostali javni uslužbenci, pač ni bilo.

S predlagano novelo zakona o organiziranosti in delu v slovenski policiji se domači policiji prvič nalaga vzpostavitev lastnega kariernega sistema, posebej pa se ureja tudi status policistov glede na posebnosti njihovih delavnopravnih razmerij ter zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Policisti sicer kot uradniki z uradniškimi nazivi ostajajo del sistema javnih uslužbencev. In ker zakon o javnih uslužbencih predpostavlja in določa načelo kariere, po katerem je uradniku omogočena kariera z napredovanjem, se na podlagi sistema javnih uslužbencev ureja tudi kariera uslužbencev policije in policistov. In ker je poklic policista specifičen, bo uvedba kariernega sistema omogočila izkoriščanje kadrovskih potencialov znotraj policije, načrtovanje osebnega strokovnega razvoja in napredovanje policista ali kriminalista. Policija bo tako še naprej uporabljala sedanji karierni sistem javnih uslužbencev, a ga bo dopolnila za specifične potrebe policijskega poklica, kar med drugim pomeni, da bomo ob dosedanjih statusih uslužbenca policije in policista po novem na Slovenskem poznali še kariernega policista.

V slovenski policiji sicer za razliko od slovenske vojske do sedaj ni bilo sistematičnega pristopa k načrtovanju kariernih poti policistov, zato predlagana novela po zgledu tujih policij in na podlagi domačih vojaških izkušenj uvaja zaprti karierni sistem, v katerega lahko uslužbenci vstopajo na najnižjih delovnih mestih na podlagi obstoječega formalnega postopka, v nadaljevanju pa jim je omogočena pozitivna izbira ter motivacija za gradnjo svoje kariere v skladu s pričakovanji  delodajalca, torej vsakokratnega političnega vrha države. Karierni policist bo po novem tako policist, ki je najmanj pet let neprekinjeno zaposlen v policiji, karierni sistem v policiji pa v nič bolj natančno opredeljenemu sodelovanju z reprezentativnimi sindikati kar z internim aktom določi generalni direktor policije.  

Predlagatelj, torej mininistrstvo za notranje zadeve, sicer ugotavlja, da širše sodelovanje javnosti pri oblikovanju sprmemeb zakona, s katerimi bodo uresničene že dane zaveze vlade policistom s sprejetjem stavkovnih in drugih sporazumov, sploh ni nujno. Kljub temu naj bi bilo ves čas nastajanja sprememb predpisa obema policijskima sindikatoma omogočeno sodelovanje, zato naj bi bila strokovna zainteresirana javnost ustrezno vključena v to reorganizacijo, saj je bilo gradivo usklajevano v tako imenovani v interni strokovni javnosti znotraj organizacijskih enot domače Policije. Ne glede na to, kaj na predlagano porečeta reprezentativna policijska sindikata, pa je pri predlaganih novostih, ki preurejajo nekatere temeljne postulate zagotavljanja notranje varnosti države oziroma policije kot njenega osnovnega represivnega aparata, vendarle zgovorno, da do sedaj v zakonskem redu o delu domače policije ni bilo ustrezne pravne podlage za nošenje uniforme oziroma pravil za osebno urejenost policistov.

Toda to še ni vse. Predlog novele  zakona o organiziranosti in delu v policiji naposled odpravlja tudi dilemo, čigava je skrb za notranjo varnost policije, kar doslej očitno ni bilo jasno niti sami policiji. Toda tako to gre. Da se bi naj šele s to novelo, ki jo bo v kratkem na mize dobil žlahtni (i)zbor ministrov Mira Cerarja mlajšega, dobesedno z besedami, da je zagotavljanje notranje varnosti v policiji naloga policije, uzakonja varnostno preverjanje izbranih ponudnikov za opravljanje del za policijo ali del v prostorih policije, je pač le ena od posebnosti domačega nezagotavljanja notranje varnosti države.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s predlogom novele zakona o organiziranosti in delu v policiji ter ostalimi posebnostmi domačega nezagotavljanja notranje varnosti države Slovenije v zobeh poskrbel Tomaž Z.