Čeprav so v domači vsaj po imenu demokratični državi že tudi uradno razglašeni rezultati tako izrednih državnozborskih kot rednih lokalnih volitev, pa ne ene in ne druge volitve še zdaleč nista zaključeni zgodbi. Da je temu tako na področju lokalne samouprave, so sicer v prvi vrsti zaslužni zaradi lastnega poraza in volilnega neuspeha razočarani posamezniki in posameznice, ponekod res tesni volilni izidi oziroma razlike osvojenih glasov med zmagovalci in poraženci zadnjih lokalnih volitev ter celo začetno pomanjkanje dovolj velikega števila kandidatk in kandidatov, zaradi katerih v - kot se kar na pamet ocenjuje - kar nekaj deset občinah niso izvolili vseh članov občinskih svetov in svetov krajevnih skupnosti. Da pa sicer tudi državnozborske volitve in dokončna sestava aktualne zasedbe Državnega zbora še niso zaključena zgodba, pa gredo še naprej zasluge predvsem zadevi poslanskega mandata na pravnomočno zaporno kazen daljšo od šestih mesecev obsojenega Janeza Janše, ki jo še naprej na vse mogoče načine razpihujejo in podpihujejo Slovenska demokratska stranka in njeni samooklicani civilni pomagači.

Koliko pravzaprav je občin, v katerih bodo potrebne dodatne volitve, da bodo v njih naposled za cel nov mandat potrjeni župani in vsi predvideni občinski svetniki ter člani svetov krajevnih skupnosti, je v tem trenutku nemogoče izvedeti, saj teh evidenc ne vodijo ne pri za to področje poklicani in ustanovljeni službi za lokalno samoupravo pri ministrstvu za javno upravo ter prav tako ne pri Državni volilni komisiji - DVK, ki kot najvišji volilni organ na Slovenskem sicer izvaja naloge, kot jih določajo zakon o volitvah v Državni zbor in drugi zakoni s področja volilne zakonodaje. Povolilni postopki so namreč v izključni pristojnosti občinskih organov, predvsem občinskih volilnih komisij in občinskih svetov, ki so pred postopkom na upravnem sodišču končna pritožbena instanca glede nestrinjanja s posameznimi lokalno-volilnimi izidi.

Toda ob vseh praznih mestih v občinskih in krajevnih svetih zaenkrat še neznanega števila eno poslansko mesto ostaja nezasedeno tudi v Državnem zboru. Poslanski kolegi iz vrst SDS, ki za to s pomočjo pravnih špekulacij in zavlačevanj skrbijo, bi pa čeprav do konca mandata najraje videli, da namesto nadomestnega poslanca na sedežu, ki ga je z velikim naskokom in prepričljivo zmago na domačem terenu oziroma v volilnem okrožju Grosuplje osvojil že kot kandidat na pravnomočno kazen zapora zaradi korupcije obsojeni predsednik SDS Janez Janša, ostane zgolj napis Janez Janša – politični zapornik in da skupno število poslancev državnega zbora ni z ustavo predvidenih 90 pač pa zgolj 89 poslank in poslancev.

Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz sta se sicer na seznanitev Državnega zbora, da je Janšev mandat poslanca prenehal, pritožila na Ustavno sodišče in mu hkrati predlagala, da z začasno odredbo odredi, da se mu do končne odločitve Ustavnega sodišča opravljanje poslanskega mandata dovoli. Glede na volilne izide na listi SDS pa bi Janšev poslanski mandat kot nadomestnemu poslancu moral pripasti Božotu Predaliču, ki je zadnja leta glede na funkcije, ki jih je za časa obeh Janševih vlad opravljal, le veljal za enega ključnih zaupnikov in operativcev predsednika SDS Janeza Janše. Da pa to ostaja tudi po tem, ko se mu je ponudila možnost za nadomestni poslanski mandat, pa pove podatek, da pošte, s katerim ga je Državna volilna komisija obvestila, da mu pripada poslanska funkcija, zaenkrat še ne dviguje. Da gre za koordinirano akcijo SDS potrjuje tudi manever, ki ga je v imenu matične stranke na seji Državne volilne komisije sicer neuspešno poskusil izvesti predstavnik liste SDS na parlamentarnih volitvah Drago Zadergal, kateremu se večina članov komisije ni pridružila v mnenju, da DVK ne bi smela nadaljevati z iskanjem nadomestnega poslanca za mandat Janeza Janše, ker da naj bi ne razpolagala z odločitvijo Državnega zbora o prenehanju njegovega mandata, ker poslanci in poslanke o njej niso glasovali, pač pa so se z njo zgolj seznanili.

Pravno podlago za nadaljevanje postopka iskanja nadomestnega poslanca iz vrst SDS, ki bo na opozicijskem delu državnega zbora sedel za napis Janez Janša – politični zapornik, je sicer večina Državne volilne komisije le našla v tem, da je bila ugotovitev oziroma seznanitev Državnega zbora s tem, da Janši zaradi pravnomočne obsodbe na več kot šestmesečno nepogojno zaporno kazen v skladu z zakonom o poslancih mandat poslanca preneha, objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in da Državna volilna komisija pač nima pravice presojati zakonitosti sklepov Državnega zbora, kar nedvomno bo slej kot prej primorano presoditi prav Ustavno sodišče.

Božo Predalič ima sicer po dvigu pošte Državne volilne komisije, za kar zgornji dopustni zakonski roki še niso potekli, na voljo še dodatnih osem dni za razmislek in odločitev ali sprejema nadomestni mandat poslanca namesto predsednika SDS Janeza Janše ali ne. Zaradi tudi na tem področju pomanjkljive zakonodaje se sicer že vnaprej ve, da bo do svojevrstnega pravnega povolilnega zapleta prišlo v primer, če Božo Predalič ne bo niti sprejel niti zavrnil pripadajočega mu nadomestnega mandata poslanca. Toda to zavlačevanje in preigravanje pravnih postopkov brez pravega vodstva le nekoliko izgubljenih pod-prvakov SDS, je namenjeno predvsem kupovanju časa pred in do vsaj prve odločitve Ustavnega sodišča glede začasne odredbe, da se Janši do končne odločitve dovoli še naprej kar iz zapora na Dobu opravljati naloge in delo poslanca.

Da so sicer v kupovanju časa politični kadri SDS nadvse vešči, pa sam po sebi kaže tudi primer iz Janezu Janši matične občine Grosuplje, katere volivci so pravzaprav najbolj zaslužni, da smo dobili v parlament na pravnomočno zaporno kazen izvoljenega poslanca. Dvojna povolilna morala politikantov iz vrst SDS se na domačem terenu oziroma v občini Grosuplje povsem jasno manifestira s tem, da tako kot po prejšnjih tudi po tokratnih lokalnih volitvah v občinskem svetu občine Grosuplje ostaja nezasedeno svetniško mesto, ki je z zakonom predvideno za predstavnika romske skupnosti. Volitev romskega svetnika namreč tudi tokrat v občini Grosuplje uradno ni bilo, ker od romskih organizacij in političnih strank niso dobili predlogov za imenovanje posebne občinske volilne komisije in komisije za sestavo posebnega volilnega imenika za pripadnike romske skupnosti. Obe komisiji sicer imenujejo občinski svetniki, ki so se na ustanovni seji tudi v novi sestavi že sešli, a vprašanja manjkajočega romskega svetnika na njej sploh niso obravnavali.

Med nezasedenima sedežema v Državnem zboru in občinskem svetu občine Grosuplje je sicer vsekakor velika vsebinska razlika. V prvem primeru gre ne glede na končno odločitev Ustavnega sodišča za političnega prvokategornika, ki so ga slovenska sodišča pravnomočno obsodila na zaporno kazen. V drugem primeru pa gre za manjšinsko pravico romske skupnosti do vsaj navideznega političnega udejstvovanja in soupravljanja lokalne skupnosti, ki jo vztrajno in ne glede na številne nasprotne določbe Ustavnega sodišča ovirajo prav v Grosuplju in okolici domači politični prvokategorniki. Toda tako to gre. Politično dvojno povolilno moralo, ki jo razgalja trenutno delovanje Janševe SDS tako na lokalnem kot državnem nivoju, del slovenskih volivk in volivcev še naprej brezpogojno podpira.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dvojno povolilno moralo Janševe SDS v zobeh poskrbel Tomaž Z.