Potem ko je predlog zakona o javnih uslužbencih v javni razpravi že več kot leto dni in se tudi ta teden brez vidnih napredkov ali bližajočega se konca še naprej nadaljujejo tako imenovana stebrna pogajanja za prenovo plačnega sistema v celotnem javnem sektorju, je ministrstvo za javno upravo včeraj za javno obravnavo objavilo še zakon o funkcionarjih, s katerim naj bi se naposled nadomestilo besedilo še v prejšnjem režimu leta 1990 sprejetega zakona o državnih funkcionarjih oziroma osebah, ki so jih na funkcijo volile skupščine družbenopolitičnih skupnosti, predsednik in člani Predsedstva Republike Slovenije ter delegati v zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kakor tudi funkcionarji pravosodnih organov, ki jih imenujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, funkcionarji družbenega pravobranilca samoupravljanja, namestniki republiških sekretarjev ter generalni sekretarji Predsedstva, Skupščine, Ustavnega sodišča in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Predlog zakona o funkcionarjih naj bi z zakonom o javnih uslužbencih ob uspešno zaključenih stebrnih pogajanjih za prenovo plačnega sistema bil del celovite reforme javnega sektorja, čeprav naj po besedah predlagateljev, uslužbencev in funkcionarjev ministrstva za javno upravo, ne bi prinašal nobenih novih privilegijev, saj se v svojem bistvu plač ne dotika, ampak naj bi zgolj izenačil in enotno urejal pravice domačih, državnih in lokalnih funkcionarjev. 

Vseh poklicnih funkcionarjev vseh treh vej oblasti na državni in lokalni ravni je 1583. Daleč največ, približno 900 je sodnikov in tožilcev, v drugih državnih organih, kot so komisija za preprečevanje korupcije, računsko sodišče, informacijski pooblaščenec, varuh človekovih pravic, državna revizijska komisija, pa jih je zaposlenih še okoli 280, v ostalih primerih gre na državni in lokalni ravni za poklicne politike in na njihov mandat omejeno zaposlene svetovalce. Predlog zakona med funkcionarje namreč uvršča osebe, ki ali mandat pridobijo s splošnimi volitvami ali mandat za opravljanje izvršilne ali sodne oblasti dobijo z imenovanjem ali izvolitvijo v DZ, na vladi ali predstavniškem telesu samoupravnih lokalnih skupnosti, ter tudi osebe, ki jih kot funkcionarje za polni delovni čas izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti, župani ali drug pristojni organ oziroma oseba.

Medtem ko še zdaleč ni jasno, kaj in predvsem koliko bo komu pravzaprav še nastajajoča in prvič zares stebrna reforma plačnega sistema na koncu prinesla, je predlog zakona o funkcionarjih, s katerim se bo prenovila njihova opredelitev, določili pogoji za opravljanje funkcije, kot sta nekaznovanost in slovensko državljanstvo, ter sistemsko uredile pravice in obveznosti funkcionarjev med opravljanjem funkcije ter po prenehanju mandata, bolj neposreden. Ne nazadnje se je za večino funkcionarjev v vmesnem času pač že poskrbelo z različnimi področnimi zakoni, kot so o poslancih, vladi, lokalni samoupravi, ustavnem sodišču in sodniški službi, kar je od osamosvojitve naprej često povzročalo neenako obravnavo posameznih skupin funkcionarjev, še najmanj pa je bilo poskrbljeno za poklicne župane in državne sekretarje, saj njihove pravice in obveznosti s področno zakonodajo niso bile in še kar niso posebej urejene. 

Čeprav predlog zakona o funkcionarjih v obstoječe posamezne področne zakone sploh ne posega, tako se v njih določeni privilegiji za posamezne funkcionarske skupine, kot je denimo poslansko nadomestilo za poslanske pisarne, z njim ne spreminjajo, pa se z njim vsem tem 1583-im poklicnim funkcionarjem Republike Slovenije kar se da natančno definirajo, pravzaprav pa razširjajo nekatere splošne pravice in obveznosti glede štetja delovne oziroma pokojninske dobe v času opravljanja funkcije, obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja, starševskega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti. Pravice iz obveznih socialnih zavarovanj naj bi namreč funkcionarjem pripadale v enakem obsegu kot zaposlenim za polni delovni čas in z dnem nastopa funkcije, prav tako tudi nadomestilo plače za čas upravičene odsotnosti. 

Predlog zakona določa tudi prejemke in povračila stroškov, ki pripadajo poklicnim funkcionarjem, in sicer povračilo stroškov prevoza, stroške in dnevnice službenega potovanja v državi, kilometrino za uporabo lastnega avtomobila za službene namene, stroške prenočevanja, terenski dodatek, pravico do povračila stroškov za službeno potovanje v tujino, regres za letni dopust, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč in odpravnino ob upokojitvi. Regres za prehrano v enaki višini kot za javne uslužbence, nadomestilo za ločeno življenje in pravico do letnega dopusta. 

Zaradi zahtevnosti opravljanja funkcije funkcionarjem pripada tudi dodatnih osem dni letnega dopusta in še sedem dni plačane odsotnosti, pod s posebnimi akti določenimi natančnejšimi pogoji pa tudi pravica do uporabe službenega avtomobila, druge opreme in službenega stanovanja, pravica do usposabljanja in izpopolnjevanja za izvajanje funkcije. Toda tako to gre. Da sicer funkcionarji po uveljavitvi predloga zakona, ki je v javni obravnavi do 27. septembra, ne bodo na slabšem, pač pa da bodo na boljšem prej od javnih uslužbencev, je razvidno tudi iz dejstva, da jim predlog zakona po novem omogoča tudi plačano pravno pomoč, zastopanje po državnem odvetništvu in pravico do začasne založitve sredstev ter še posebej iz predlagane pravice do nadomestila v višini 80 odstotkov funkcionarske plače, po kateri je funkcionar do nadomestila, če se ne more vrniti ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, sicer upravičen šest mesecev, če je imel en mandat, ter še po tri mesece za vsak nadaljnji mandat, vendar ne več kot eno leto, pa je samo po sebi enostavno jasno, da so funkcionarji prej kot za vse druge javne uslužbence poskrbeli zase.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem po daljšem poletnem predahu z domačimi funkcionarji pred oziroma nad javnimi uslužbenci v zobeh poskrbel Tomaž Z.