Iz Inšpektorata za delo so zainteresirano zaposleno javnost v teh vročih in vročičnih dneh kar preko svojih spletnih strani obvestili, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi, kar bi vsaj za naivne oziroma zgolj na prvi pogled lahko pomenilo, kako zgledno da so pri nas urejene delavske pravice in pripadajoča zakonodaja. Toda kaj, ko se zatakne že pri naslednjem koraku, ko niti v teh vročih in vročičnih dneh ni najbolj jasno, kaj točno in kateri točno so ti predpisani varnostni ukrepi oziroma v kolikšni meri jih je po posameznih področjih in v posamičnih konkretnih primerih delodajalec sploh dolžan u- in iz-vajati.     

Kljub temu da iz Inšpektorata za delo preko svetovnega spleta na Slovenskem zaednkrat še zaposlenim nadalje sporočajo, da te ukrepe delodajalca ob vročih dneh razvrščamo na tri osnovne vsebinske sklope: organizacijske, tehnične in preventivne; so ti ukrepi po posameznih sklopih ponovno popisani kar se le da vsebinsko ohlapno. Tako med organizacijske ukrepe na primer spadajo: prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno. Kot skrajni ukrep pa je na Slovenskem delodajalcu dopuščena in ponujena tudi možnost prekinitve delovnega procesa.

Tako kot lahko delavec zaradi previsokih temperatur na Slovenskem v skladu s črko Zakona o varnosti in zdravju pri delu zaradi previsokih temperatur na delovnem mestu delo odkloni, se lahko tudi delodajalec odloči za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov, na primer zaradi narave delovnega procesa, ne more vpeljati. Torej šele če res ne gre drugače, se na Slovenskem delodajalec lahko odloči za to cenovno vendarle neugodno tehnično varianto ohlajanja in prezračevanja delovnih prstorov.

Kajti kot svoje spletno sporočilo zaokrožujejo iz inšpektorata za delo, je vsekakor dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje pri delu, toda hkrati je odločitev o tem, katere ukrepe bo pravzaprav sploh izvedel, prepuščena njemu samemu. Inšpektorat, ki je v teh dneh zaradi vročine in nedorečene zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu zasut z delavskimi prijavami in zahtevami po tolmačenju ustreznosti kakršnih koli že teh delodajalskih sicer kolikor se le da ohlapno predpisanih varnostnih ukrepov kakor da je domače Ustavno sodišče, se pri svojem delu sicer lahko opira na Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

V teh dneh mala ustava delavskih pravic oziroma Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim črno na belem določa, da temperatura na zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme, kar pa je glede na to, da med delovno in samo-segrevajočo se opremo šteje že vsaka računalniška kišta že samo po sebi zgovorno. Tako tudi iz inšpektorata za delo pridodajo, da je vsak primer odklonitve dela, če je povod zanj ogroženost življenja, potrebno obravnavati ustrezno in individualno, a da občasno, zlasti tudi tokratno poletno zvišanje temperatur v delovnih prostorih tudi preko 28 stopinj Celzija v večini primerov po njihovem neposrednem videnju in sebi lastnemu tolmačenju male ustave delavskih pravic ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, da pa vsekakor lahko določena tveganja so v primerih še kar zaposlenih kardiovaskularnih bolnikov.

Ne glede na to, da prav ni za dvomiti, da uslužbenci inšpektorata za delo, kot neodvisnega organa v sestavi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na Verovškovi v Ljubljani ne delujejo v klimatiziranih prostorih, pa so prav zaradi tako ohlapno zastavljene in nedorečene zakonodaje o varstvu zdravja zaposlenih na delovnih mestih razmere na terenu oziroma trgu dela bistveno slabše. Kot je sicer v vročih poletnih dneh že običajno, jo ob pekih in vseh drugih, ki jim prevroče delovno mesto pripada pravzaprav vse leto, najslabše odnesejo zaposleni v gradbeništvu, saj kolektivna pogodba za to dejavnost ne glede na zakon in pravilnik črno na belem določa, da je delati potrebno in mogoče kar do 45 stopinj Celzija. Te dni res vroče, po Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih za delati pač prevroče, je v teh dneh sicer res na malodane vseh delovnih mestih, kar jih še premore domače nemškemu trgu in rejtingu podrejeno gospodarstvo. Toda tako to poleti vendarle gre. Inšpektorijatu za delo pač ne moremo reči Inšektorijat za pravice zaposlenih, saj je iz spletnega sporočila samo po sebi razvidno, da so na tudi danes sončno vroči strani Alp tudi inšpektorji za delo pač na strani delodajalcev.

ODPOVED: tudi za tokratni N-euro moment sem z nedorečenostjo zakonodaje za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih v teh vročih dneh in Inšpektorijatom za delodajalce v zobeh poskrbel Tomaž Z.