V sklepnem tednu volilne kampanje za tokratne državnozborske volitve v nedeljo, 22. marca 2026, na katerih bo Robert Golob ponovno proti Janezu Janši poskusil postati po Janezu Drnovšku drugi predsednik vlade, ki bo ponovno izvoljen neposredno po zaključenem mandatu, se vse namesto okoli predvolilnih obljub in programov, ki ju največji stranki Gibanje Svoboda in Slovenska demokratska stranka v celoti sploh nista pripravili ali objavili, vrti okoli vmešavanja v volitve iz tujine, ki bi ga naj po današnjih besedah sekretarja za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka po seji sekretariata Sveta za nacionalno varnost in poročilu direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije Joška Kadivnika po verjetnem naročilu iz Slovenije izvajala zasebna obveščevalna služba Black Cube iz Izraela, katere predstavniki so bili večkrat v Ljubljani in vsaj tudi enkrat na Trstenjakovi ulici, na kateri sicer domujeta Slovenska demokratska stranka in njen predsednik ter že trikrat predsednik vlade, ki mandata zaporedoma še nikoli ni uspel ponoviti in ki je zadnjič pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti med leti 2020 in 2022 stal, ne da bi zmagal na volitvah, ampak ker sta se lastne načelnosti odrekli danes že politično povsem nerelevantni stranki Mira Cerarja in DeSUS, Janez Janša. Številni volivke in volivci pa še naprej ne vemo, za koga ali za kaj naj pravzaprav tokrat glasujemo. 

Čeprav smo tudi v tem predvolilnem obdobju na videz soočeni s popolnoma enako dilemo, kot se z njo v Sloveniji srečujemo na vsakih parlamentarnih volitvah že zadnji dve desetletji, ali se bo do vzvodov moči izvršne in zakonodajne oblasti uspelo ponovno dokopati Janezu Janši, ki je nenazadnje zadnjič zmagal leta 2018, a mu vlade in koalicije ni uspelo sestaviti, ali pa bodo za krmilom države ostale samooklicano levosredinske, pravzaprav pa zgolj liberalno vulgarne in namesto leve zgolj socialdemokratske sile strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, se tokratno odločanje ljudstva v nekaterih ozirih vendarle bistveno razlikuje. Najprej seveda v tem, da Robert Golob ni več nov obraz v politiki, ampak se tokrat Janši naproti postavlja z udobne pozicije predsednika vlade, s katere se lahko enako dobro hvali z rezultati, kot lahko ne omenja neizpolnjene predvolilne zaveze, še posebej daljše namesto krajše čakalne vrste v javnem zdravstvu. 

Naslednja razlika od denimo prejšnjih parlamentarnih volitev, po katerih je parlamentarni prag prestopilo zgolj 5 političnih strank, je tudi v tem, da je zdaj že nepreklicno jasno, da se bodo glede na proporcionalni volilni sistem v državni zbor prebile tudi nekatere nove stranke in da bo izbira strank za sestavo koalicije in vlade večja. Nekatere stranke bodo sicer do poslanskih sedežev prišle preko skupnih list z bolj etabliranimi strankami, to je denimo Vesna, s katero so se za te volitve prvič povezali v Levici, in Fokus ter Slovenska ljudska stranka, ki sta se v imenu političnega združevanja na desnici pridružila skupni listi Nove Slovenije. Toda v državni zbor se bo gotovo prebila tudi vsaj ena nova politična stranka, z namenom pridobivanja sredinskih glasov, ki jih odbija agresivno radikalna desna retorika Janeza Janše, ustanovljeni Demokrati Anžeta Logarja, nemara pa še anticepilsko populistična Resni.ca in Piratska stranka, tako da bosta potencialna mandatarja, Golob ali Janša, imela nekoliko več manevrskega prostora za sestavo naslednje koalicije, ki bo težko sestavljena zgolj iz samo treh političnih strank in tako močno večino, kot jo je v tem iztekajočem se mandatu imela vlada Svobode, SD in Levice.  

Ob vprašanju za kaj in za koga glasovati, se tako še naprej neodločeni volivci moramo najprej vprašati, ali želimo, da naš glas odloča o sestavi prihodnje oblasti ali vsaj moči prihodnje opozicije, ali pa nas bi lahko zadovoljilo tudi dejstvo, da se s pomočjo našega glasu posamezna nova politična sila prikoplje vsaj do enega odstotka volilne podpore in državnega financiranja, sistemskih sredstev za naskok na kake od prihodnjih volitev, ali pa se nam to zdi stran vržen glas. Da je tudi več kot odstotek volilne podpore še nekoliko večji uspeh, je sicer poskrbela prav aktualna vlada Roberta Goloba, ki je sredi mandata podvojila sredstva za financiranje političnih strank iz prejšnjih 2,5 milijona na približno 5 milijonov evrov letno. Če se lahko s tem zadovoljite, potem imate kar nekaj izbire med strankami, ki ne bodo prestopile parlamentarnega praga, a bodo dobile več kot 1 odstotek volilne podpore, toda s tem boste v resnici svoj glas investirali v neke naslednje volitve.

Če pa sodite med volivce, ki včasih ne glede na osebne preference volite predvsem tako, da bi vaš glas štel in da se ne bi izgubil v podpori strank, ki v naslednjih štirih letih pač ne bodo o ničemer odločale, potem pa izbira niti ni več tako zelo raznolika ali pestra. Ob SDS se na desnici, ponovno kot njena desna roka in ne prav samostojna politična sila, pod novim predsednikom Jernejem Vrtovcem profilira Nova Slovenija, ki bo, da vendarle ne pade v politično pozabo, nastopila na skupni listi z eno najstarejših političnih strank pri nas – Slovensko ljudsko stranko – in za potrebe teh volitev ne prav uspešno lansirano stranko Fokus predsednika državnega sveta Marka Lotriča. Toda glas za to listo je glas za vlado Janeza Janše, kar so z zavajanjem po seji KNOVS, ko so ob obravnavi prisluhov SDS in Janši stopili v bran, pokazali in dokazali poslanci Nove Slovenije. 

Glas za vlado Janeza Janše je lahko tudi glas za Demokrate Anžeta Logarja, pa tudi Silva Mesojedca, ki pa se lahko – če se jim bo ponudila takšna priložnost – priklonijo tudi vladi Roberta Goloba, ki pa bo s tem postala vse kaj drugega kot samooklicano levosredinska, kar pa se bo zgodilo tudi, če bi v naslednji vladi Roberta Goloba sodelovala Resni.ca, katere predstavniki sicer zaenkrat še zatrjujejo, da vlade ne bi sestavljali niti z Janšo niti z Golobom. Glede na posamezna stališča predstavnikov Piratske stranke, pa ni najbolj jasno, kakšen politični predznak bi imela vlada, v kateri bi sodelovala tudi ta še nikoli parlamentarna stranka. Če želite da vaš glas šteje, ostanejo še stranke vladajoče koalicije, pri čemer se je ravno v prejšnjem mandatu izkazalo, da ni najbolje, če ena posamezna stranka v koaliciji, kot je bil primer Gibanja Svoboda, dobi toliko več glasov kot preostali koalicijski partnerici. Toda tako to gre. Tudi na teh volitvah se pač ne bomo odločali na podlagi kvalitete volilnih programov in predvolilnih obljub, ampak zgolj o tem, koga imamo kot civilna družba v prihodnjih štirih letih večjo možnost stisniti, da se tudi v Sloveniji morda zgodijo kakšni pomembni premiki, ki bodo v prid ljudi in narave namesto tudi v zadnjem mandatu Roberta Goloba vsemogočega kapitala.              

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vprašanjem, kaj in koga voliti na volitvah v državni zbor to nedeljo, v zobeh poskrbel Tomaž Z.