Po tem ko se je po odstopu Marte Kos kot kandidatke v vsej politični po-osamosvojitveni zgodovini, a šele od 24. aprila letos največje parlamentarne stranke Gibanje Svoboda iz tekme za po Borut Pahorjevski mandat predsednice republike, ki mu je sledil še ta tedenski sestop s funkcije podpredsednice stranke, ki je v tem boju za prvo žensko na mestu predsednice republike očitno le ni tako enotno podpirala, kot bi se naj za njo postavil svet in s tem njen glavni organ, zdelo, da se bo na teh volitvah vse vrtelo okoli vprašanja, kako bi lahko kakemu od preostalih protikandidatov uspelo poraziti vsaj na prvi pogled še najbolj v krogu družine in družinskih povezav samo-organizirano kandidatko Natašo Pirc Musar, katere uvrstitve na vrhove javnomnenjskih lestvic potencialnih kandidatov za mandat predsednika republike so nenazadnje od slovenske notranje politike zaenkrat odvrnile tudi Marto Kos, smo v zadnjem in odločilnem tednu za vstop v predsedniško kampanjo ne glede na morebitno kazen globe zaradi nepravočasno odprtega ločenega računa zanjo priča številnim političnim premikom. Vladimirju Prebiliču in Ivu Vajglu, kot bolj znanima političnima kandidatoma s podporo zunajparlamentarnih strank, ter Anžetu Logarju, ki bo kandidiral s podpisi volivcev in medijsko ter spletno podporo največje opozicijske stranke SDS, se je najprej v imenu Nove Slovenije in po sramežljivem ne hvala Ljudmile Novak pridružil še Janez Cigler Kralj, bosta svoja, kot kaže prav tako moška kandidata, v politični boj za sicer bolj kot ne protokolarno funkcijo predsednika ali predsednice republike očitno poslali še prav tako koalicijski stranki Socialni demokrati in Levica.

Volitve predvsem pa predvolilni boj tako v medijskem ospredju kot v političnem ozadju za nov mandat predsednika republike so tako nekako vendarle tudi pridobile na politični teži, pa čeprav zgolj kot politična lekcija največji državnozborski stranki, za katero Marta Kos kot ustanovna in še naprej članica pa čeprav iz Švice verjame, da je le v njenem interesu da svoje vodenje reorganizira na način, ki bo Gibanju Svoboda omogočal, da se bo postavila na trdne temelje in uspešno nastopila na letošnjih lokalnih volitvah - pa čeprav se že ve, da ji ne glede na premierni državnozborski rezultat in politično podporo niti približno v vseh volilnih enotah ne bo uspelo nastopiti - in da, tako naprej Marta Kos, bo šla enotna in močna tudi na naslednje parlamentarne volitve, kar je gotovo moč razumeti le kot samo-priznanje že nekdanje podpredsednice, da stranka Gibanje svoboda pač ni notranje ne enotna in ne tako močna, kot se jo skuša te dni in vseh prvih 100 dni vlade Roberta Goloba v javnosti prikazati, če jo je vendar potrebno še reorganizirati in šele postaviti na trdne temelje, da bi to, torej enotna in močna, lahko tudi postala.

Kaj bo z Gibanjem Svoboda na predsedniških volitvah letos jeseni bo sicer dokončno jasno v četrtek, ko bodo izvedeli in nekoliko tudi razpravljali člani sveta stranke, od katere v drugi največji koalicijski partnerici - Socialnih demokratih nekako pričakujejo, da bo vsaj del od njenih 41 poslank in poslancev svoje podpise pristavil pod kandidaturo njihovega in še naprej uradno neuradnega kandidata, sicer pa profesorja na FDV, evropskega poslanca in nenazadnje prestopnika že iz Cerarjeve Stranke Modernega Centra Milana Brgleza, katerega uvrstitev v evropski parlament s preferenčnimi glasovi pač potrjuje in dokazuje tudi njegov nadstrankarski potencial predsedniškega kandidata, ki bi lahko temeljiteje pomešal politične štrene in nekako že vnaprej gotov dvoboj Nataše Pirc Musar in Anžeta Logarja v drugem krogu. Čeprav bo s svojim kandidatom - zaenkrat se pač še ne govori o nobeni kandidatki - gotovo nastopila tudi stranka Levica, sicer znana po svojih ne najhitrejših internih postopkih evidentiranja političnih kandidatov, pa to skoraj gotovo ne bo kandidat, ki bi lahko usodneje posegel v do nastanka Gibanja Svoboda in posledične pripojitve Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek pač silno razdrobljen volilni bazen v političnem smislu liberalnega bloka, kot to očitno tudi glede na javno mnenjske raziskave kot kandidat bi lahko Milan Brglez, če v čisto političnem smislu ne bo obveljal zgolj za socialdemokratskega, ampak vsaj malo tudi za gibanje svobodnega kandidata.

Posebnost volitev za mesto predsednice ali predsednika republike je ne glede na realno politično moč ali avtoriteto same funkcije sicer predvsem v tem, da so volitve tako kot v primeru referendumskega odločanja ali volitev za poslance Evropskega parlamenta tako rekoč neposredne. Odpadejo po- in še bolj pred- volilna politična preračunavanja in preigravanja, posebnosti lokalnih volilnih okrajev in podobne ukane, s pomočjo katerih se samo-reciklira dobršen del političnega prostora oziroma garniture posameznih opozicijskih in vladnih strank. Zmaga pač tisti, ki dobi največ glasov volivk in volivcev, zmaga v prvem krogu pa je sicer tudi zaradi do sedaj videne politične razdrobljenosti kandidatk in kandidatov prej izjema kot pravilo in se je v resnici na ljubo ne nadeja niti eden od javno znanih kandidatov ali edina preostala resna kandidatka, v drugem krogu pa so presenečenja vsekakor možna, še posebej pa ko se za položaj mesta predsednika republike potegujejo tako v političnem smislu med levim in desnim polom prečni kandidati, ob Milanu Brglezu kljub vsem svojemu trudu to pač ni kandidat stranke in volivcev SDS Anže Logar, ampak je to še vsaj kočevski župan Vladimir Prebilič in vsekakor tudi kandidatka, kot je Nataša Pirc Musar. Toda tako to gre. Uradno se volilna kampanja za novega predsednika republike začenja 22. septembra, v drugi krog pa se je najprej potrebno tudi dejansko uvrstiti, kar pa z morebitnim vstopom Milana Brgleza v boj za mandat predsednika republike s podporo Socialnih demokratov in vsaj delno Gibanja Svoboda ni več tako samoumevno za nobenega kandidata ali kandidatko, še posebej pa ne več tudi za Anžeta Logarja in Natašo Pirc Musar.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s političnimi preobrati v boju za mandat predsednika republike oziroma z vprašanjem moških proti kandidatov, kako poraziti edino resno kandidatko Natašo Pirc Musar, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir fotografije: facebook