Slovensko sodniško društvo, ki združuje aktivne in upokojene slovenske sodnice in sodnike, se je v sicer za ta stan nasploh neobičajni, ostri javni izjavi, pod katero je lastnoročno podpisana predsednica društva dr. Vesna Bergant Rakočevič, z zaskrbljenostjo in ogorčenjem odzvalo na novico, da poslanke in poslanci trenutnega sklica državnega zbora Republike Slovenije, ki je baje v mednarodnem in evropskem smislu prav v drugi polovici leta 2021 na čelu EU še posebej zavzeta za vladavino prava in človekove pravice, včeraj v torek, 13. julija, niso izglasovali potrebne večine za višjo sodnico svétnico Stanko Živič in višjega sodnika svétnika mag. Aleksandra Karakaša, ki ju je Sodni svet Republike Slovenije povsem v skladu z veljavno zakonodajo predlagal za dve mesti vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, v hierarhiji domače sodne veje oblasti nedvomno osrednje inštance sodnega odločanja pri nas, nad katero sta zgolj v posameznih primerih lahko še Ustavno in Evropsko sodišče za človekove pravice. Vrhovno sodišče je namreč najvišje sodišče v državi, ki je skladno z Zakonom o sodiščih med drugim pristojno za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje, potem za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje in nenazadnje še za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč ter za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči in o prenosu teh pristojnosti, in je torej vsekakor še kako pomembna sodna institucija.

Po podatkih poročila EU Justice Scoreboard 2021 in Evropske komisije z začetka julija, ki jih navaja prav Vrhovno sodišče, slovensko sodstvo sicer še naprej posluje stabilno in uspešno, vztrajno se izboljšuje tudi zaupanje javnosti vanj. Podrobnejši podatki, sicer za leto 2019, kažejo, da se število prejetih zadev na civilnem, gospodarskem in upravnem področju počasi znižuje, a da po drugi strani Slovenija glede števila novih zadev na prebivalca še vedno ostaja povsem pod vrhom med državami Evropske unije oziroma na četrtem mestu. Je pa slovensko sodstvo v samem vrhu oziroma na drugem mestu po obvladovanju števila prejetih zadev, saj sodišča namreč že vrsto let zapored rešijo več zadev, kot jih med letom prejmejo.

Prav tako vrsto let pa je bila Slovenija glede vprašanja percepcije neodvisnosti sodstva med najslabše ocenjenimi državami v EU, toda po najnovejši raziskavi Eurobarometer iz leta 2021, ki je bila podlaga za letošnji EU Justice Scoreboard, zaupanje v neodvisnost sodstva v Sloveniji vendarle nekako narašča. Glede zaupanja v neodvisnost sodstva med splošno javnostjo smo na 20. mestu, še leta 2017 pa skoraj povsem na repu držav članic Evropske unije oziroma na 24. mestu, tako da bi vendarle lahko na podlagi zunanjega in notranjega pogleda ter pregleda stanja v sodstvu ugotovili, da stanje sicer ni idealno, a da se nekako po vseh zaobjetih parametrih celo izboljšuje, kar pa glede na včerajšnje glasovanje v državnem zboru očitno ni ocena, ki bi jo delili tudi Janez Janša in njegovi trenutni politični pomagači oziroma poslanci sicer manjšinsko koalicijskih strank SDS, NSi in SMC plus SNS ter oba manjšinca.

Predlog Sodnega sveta, da za vrhovna sodnika imenujejo višja sodnika Stanko Živič in Aleksandra Karakaša, je namreč podprlo 42, proti pa glasovalo 43 poslancev. Toda proti so glasovali prav v koalicijskih SDS, NSi in SMC, pa tudi v SNS in oba poslanca narodnih skupnosti, poslanci DeSUS so se glasovanja za vsak slučaj in kot samo po sebi lastnih kriterijih konstruktivna opozicija konstruktivno vzdržali, za pa so bili v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev. Toda tako to gre. Sodniško društvo se z besedami, da gre za za rušenje temeljnih načel pravne države in nedopustno politizacijo sodstva preko političnega sankcioniranja sojenja, ki očitno v posameznih zadevah ni bilo všeč strankarski večini v državnem zboru, in protestom zoper tak poseg zakonodajne veje oblasti v sodno in v neodvisnost sodnikov ni prvenstveno odzvalo zaradi samega neimenovanja, ampak predvsem zaradi vsebinskih obrazložitev včeraj v parlamentarni dvorani državnega zbora na Šubičevi sprejetih političnih neodločitev, saj so posamezni poslanci in poslanke SDS, denimo iška kopriva Alenka Jeraj, svoj glas neposredno povezovali in utemeljevali s posameznimi primeri, ki sta jih, tako kot denimo sojenje v zadevi Milko Nović, sodila včeraj v Vrhovno sodišče neizvoljena kandidata, kar pa je tako kot Janševo razkazovanje fotografij in politične opredeljenosti posameznih sodnic in sodnikov v Evropskem parlamentu lahko samo in zgolj rušenje, pravzaprav pa poslanska razprodaja temeljnih načel domače pravne države, ki pa ne glede na predsedovanje svetu EU tako kot številne druge iliberalno nedemokratične poteze tretje in zadnje vlade ter koalicije Janeza Janše širom po še preostali na vladavini prava temelječi Evropi ne bo šla mimo kar tako in neopaženo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s političnim rušenjem temeljnih načel pravne države, ki smo ga lahko videli včeraj ob neimenovanju vrhovnih sodnikov v državnem zboru, v zobeh poskrbel Tomaž Z.