25. 1. 2023 – 16.00

Konstitutivno konstruktivna Levica

Po šampanjcih in zdravicah včerajšnjega dne, ko so s podporo obeh manjšinskih poslancev in vseh 53 poslank in poslancev koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati ter Levica in s tem tudi Republika Slovenija oziroma vsi njeni prebivalci po besedah premierja Roberta Goloba po osmih mesecih dobili končno popolno vlado – katere včeraj uveljavljena in pred tem na referendumu potrjena reorganizacija da ni personalna, temveč vsebinska, njen namen pa da sta doseganje novih strateških prebojev in odgovarjanje na strateške izzive našega časa, čeprav gre predvsem še za predvolilne zahteve posameznih strank in še posebej obeh manjših partneric – sta današnja izredna seja državnega zbora in obravnava predloga priporočila opozicijske SDS za takojšnje reševanje razmer v zdravstvu, ki bo brez glasovanja, saj je koalicijska večina že na matičnem odboru ocenila, da pristojno ministrstvo Danijela Bešiča Loredana pod skrbnim očesom predsednika vlade in strateškega sveta za zdravstvo že pripravlja ustrezne rešitve, gotovo povsem primeren trenutek, da se v koaliciji pa tudi širši javnosti vprašamo, kaj prelomnega se je pravzaprav včeraj v politično-koalicijskem smislu v državnem zboru sploh zgodilo.

Do svojevrstnega tektonskega premika v razmerju političnih sil koalicije Roberta Goloba, v katerem lahko Gibanje Svoboda državnozborsko večino doseže z eno ali drugo koalicijsko partnerico, v primeru njunega enotnega nasprotovanja pa po potrebi tudi z opozicijsko Novo Slovenijo, namreč ni prišlo pri politično enotnem glasovanju o reorganizaciji nove in za zdaj samo po besedah njenega predsednika popolne vlade, ampak pri ponovnem glasovanju o noveli zakona o finančni upravi, za katerega so poleg vseh poslancev Svobode glasove prispevali tudi vsi poslanci tokrat pač konstitutivno konstruktivne Levice. Za ponovno potrditev novele zakona o finančni upravi, za katerega so sprva svoje glasove prispevali le poslanke in poslanci največje koalicijske stranke oziroma Gibanja Svoboda, je po vetu državnega sveta tokrat glasovalo 48 poslancev, a sta bila za tudi poslanca narodnih skupnosti Ferenc Horvath in Felice Žiža, kar pomeni, da je bilo ob vseh osmih vzdržanih poslankah in poslancih Socialnih demokratov, kot vsaj formalno in na papirju po politični teži druge stranke koalicije, na ponovnem odločanju in za najmanj 46 glasov ob 41 poslancih Svobode potrebnih še vseh pet poslanskih glasov stranke Levica.

Da je očitno šlo za lobiranje iz največje vladne stranke in za akcijo ohranitve političnega obraza predsednika vlade in koalicije Roberta Goloba, ki je samozavestno napovedoval, da zakon oziroma novela zakona o finančni upravi bo sprejeta v taki obliki, kot je bila predlagana, pa čeprav se z njo določajo možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje zgolj na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora, s čimer bo finančna policija imela bistveno večja represivna pooblastila od denimo kriminalistov ali državnih tožilcev, daje slutiti več stvari. Še prejšnji teden je namreč na odboru državnega zbora za finance kazalo, da bo novela ostala brez večinske podpore, saj bi, da bi bila primerna za vnovično potrditev, morala glasovati večina vseh članov odbora, torej osem, a je glasove za prispevalo le vseh sedem poslancev Svobode.

Ključno vprašanje ostane, kaj se je vendarle v političnem smislu v tem tednu dni in do dneva, ko je tudi Levica prišla do dodatnega ministrstva za solidarno prihodnost v tej za zdaj samo po besedah njenega predsednika popolni vladi, zgodilo predvsem v poslanski skupini Levice, da so se postavili proti sicer politično bolj logičnemu zavezništvu s preostalo manjšo koalicijsko partnerico oziroma Socialnimi demokrati in pravzaprav premierno šli na roko tako premierju Golobu osebno kot potrebam njegove največje vladne stranke, v kateri očitno slabo prenašajo lastne politične neuspehe? Šlo je za intervencijo iz vlade. V odgovor na pomisleke glede določbe o sledenju so se namreč ob soglasju vlade zavezali, da bodo ta člen sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje, saj da bodo na tak način lahko uspešno odpravljene škodljive spremembe zakona, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ustavnost določbe o sledenju pa bo preverila edina institucija, ki lahko to z gotovostjo naredi – ustavno sodišče, kot je nekoliko osuplim koalicijskim kolegom iz SD in navzočim predstavnikom opozicije povedal poslanec Levice Milan Jakopovič.

Da gre za navadno politično sprenevedanje kot očitno taktiko delovanja političnih strategov Gibanja Svoboda in nenazadnje samega predsednika vlade Roberta Goloba osebno, je glede poslanske potrditve novele, s katero bi bila uporaba sledilne naprave finančni policiji dovoljena na zunanjem delu prevoznega sredstva, inšpektorji pa bi lahko nadzirali samo blago in ne ljudi, ki ga prenašajo oziroma prevažajo, za nacionalni radio ugotovil nekdanji vrhovni sodnik Franc Testen, saj poslanci zakona, o katerem upravičeno sumijo, da je neustaven, sploh ne bi smeli sprejemati. Toda tako to gre. Nekoč bomo izvedeli, kaj konkretnega sta za svojih pet glasov, s katerimi je domnevno najbolj levonačelna stranka na domači politični sceni zavzela to nenačelno stališče, da če ustavno sodišče tega ne ugotovi in potrdi, so prekomerna represivna pooblastila za finančno policijo v svobodni, a nekoliko manj demokratični Republiki Sloveniji povsem primerna, od Roberta Goloba in Gibanja Svoboda dobila poslanska skupina Levice in njen koordinator, vse bolj zgolj še minister za delo, pa tudi družino, socialne zadeve in enake možnosti v vladi tega istega Roberta Goloba, Luka Mesec. Že zdaj pa je jasno, da je bila potrditev novele o finančni upravi tista, s katero so se politična razmerja v koaliciji Roberta Goloba prvič nekoliko spremenila, a da se je sama stranka Levica z njo premierju in politikam največje vladne stranke – sicer v političnem smislu pragmatično za akterje, ki jo ta čas vodijo – tudi povsem podredila.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s konstitutivno konstruktivnostjo stranke Levica do predsednika vlade Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda na primeru zagotovitve glasov za nemara pa res neustavno in za ideološko polje Levice v vsakem primeru sporno novelo zakona o finančni upravi v zobeh poskrbel Tomaž Z.