V ospredju domače politične pozornosti ostaja dejstvo, da je domača republika v medvladju. Stranke nove koalicije voljnih in pozitivnih se namreč še niso uspele dogovoriti o prav vseh umazanih podrobnostih, kako bodo v prihodnje, vsaj za to predvidoma prehodno obdobje, v katerem bo vladi načelovala prva mandatarka v demokratični zgodovini države Alenka Bratušek, razdeljena mesta pri koritu domače izvršne oblasti. Že ponovno v stari opozicijski vlogi bleščeči Janez Janša in njegova predčasno razpadla ter s tem zgolj še delno opravilna druga ministrska ekipa pa opravljata zgolj še tekoče posle vodenja in upravljanja države, nekoliko bolj aktivna pa je bivša Janševa druga vlada le še pri kadrovanju in zaposlovanju privržencev in članov predvsem Slovenske demokratske stranke. Aktualno medvladje pa očitno še kako dobro dene drugače, v normalnih razmerah operativne vlade z državnozborsko večino, koalicijski vladni volji podrejeni zakonodajni veji oblasti. Medtem ko se strankarski vrhovi pogajajo za čim boljši izplen v prehodni vladi ter koaliciji pozitivnih in voljnih Alenke Bratušek, se v Državnem zboru druga za drugo uveljavljajo bolj ali manj populistične zakonodajne rešitve.

Šizofrenost razmer, v katerem je poslanska čreda tokratnega mandata brez čvrstega koalicijskega vodstva in vnaprej pripravljenih vladnih predlogov, pomeni, da se za različne zakonodajne rešitve oblikujejo različne poslanske večine. Brez enega samega demokratičnega glasu proti je bila včeraj v Državnem zboru sprejeta reforma trga dela, za katero naj bi bil najbolj zaslužen že nekdanji minister za delo in ostale zadeve Andrej Vizjak. Prav tako se je včeraj izoblikovala tudi večina, ki je pod streho spravila novelo obrtnega zakona, s katerim se je kljub nasprotovanju Socialnih demokratov, ki bodo svoj da novi vladi Alenke Bratušek predvidoma dahnili še to soboto, odpravilo do sedaj obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kar je bila le, kot je ob tej priložnosti spomnil nekdanji gospodarski minister Radovan Žerjav, le koalicijska zaveza sicer predčasno razpadle druge Janševe koalicije in vlade.

Kako zelo načelna bo koalicija voljnih in pozitivnih, o katerih bi se naj v prihodnjih dneh dogovorili vrhovi Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Desus, tako že vnaprej pove podatek, da se pogajanjem in medvladju navkljub v Državnem zboru pod streho povsem nemoteno pospravljajo še zakonske rešitve, ki so nastale na političnem zeljniku predčasno razpadle druge Janševe koalicije in Vlade. Manj težav je sicer v Državnem zboru bilo s ponovnim noveliranjem zakona o vladi, s katero so se pristojnosti ministrstev, v dosedanjem mandatu podrejene potrebam druge Janševe koalicije, prilagodile potrebam morebitne nove koalicije za vlado Alenke Bratušek, kjer so se stranke morebitne koalicije voljnih in pozitivnih z glasovi za brez težav kvalificirale v pogajanja o delitvi izplena pri koritu nove izvršne oblasti v državi.

Prve besede mandatarke Alenke Bratušek po uspešni potrditvi v Državnem zboru, s katero je v veljavo stopila tudi odstopna izjava utemeljitelja, vlečnega konja in prvega predsednika sprva Liste Zorana Jankoviča in šele kasneje Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, so sicer bile, da bo njena prednostna naloga Slovenijo, saj da za Slovenijo gre tudi državnozborski pozitivni levici, varno pripeljati do novih predčasnih volitev. Kljub temu pa se predvsem zaradi tekočega dogajanja in glasovalnega stroja v državnem zboru zdi, da so jo poslanci preslišali. Če nič drugega to potrjujeta prvi dve parlamentarni preiskovalni komisiji, ki smo jih pridelali v zadnjih zdihljajih zadnjega Janševega mandata. Kot prva v tem mandatu je na takrat še pozitivno opozicijsko pobudo nastala preiskovalna komisija Državnega zbora za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin. Danes pa je z delom začela še parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, za katero so se kot skupen politični manever zavzeli poslanci takrat še koalicijskih SDS, Nove Slovenije, Državljanske liste, DESUS in Slovenske ljudske stranke.

Obe komisiji poslanskih preiskovalcev bosta sicer z razpisom predčasnih volitev in koncem sedanjega državnozborskega mandata razpuščeni. Toda zdi se, da vsaj političnim strankam, ki se pogajajo za svoj kos v vladi Alenke Bratušek, ni prav veliko do predčasnih volitev. Izjema sicer so Socialni demokrati, toda tudi tej stranki bo predvsem zaradi dogajanja v Kopru in razkritega koruptivnega poslovanja tamkajšnjega dolgoletnega predsednika in direktorja Študentske organizacije na Primorskem Sebastjana Kokla, prav prišlo to vendarle nekoliko daljše prehodno obdobje.

Pravzaprav edini politični stranki, ki vsaj nekoliko poskušata animirati svoje volivce sta Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka, ki sta v državnozborsko proceduro na lastno po novem opozicijsko pest vložili že vnaprej na neuspeh obsojeno novelo zakona o verski svobodi. Vse ostale politične stranke pa se predvsem trudijo, kako svoje volivce vendarle nekoliko pomiriti. Zato se te dni v Državnem zboru uveljavljajo tudi zakoni, s katerimi se nižajo globe za prometne prekrške. Na pobudo najbolj naglo in največkrat na tej ali oni strani poslanskih večin te dni v Državnem zboru postavljenih poslancev Državljanske liste teče tudi razprava, kako postaviti strožje pogoje za funkcionarje in kako bi se utegnilo zastaviti zakonsko ureditev, s katero bi vendarle bilo moč odstaviti posameznega, pa čeprav legalno izvoljenega župana.

Toda tako to gre. Trenutna nadpovprečna delovna uspešnost in emancipacija poslancev, medvladje ter politični boj za ponovno razporeditev mest pri koritu domače izvršne oblasti, pač ne pritrjujejo tezi, da se politične sile v državi pospešeno pripravljajo na nove predčasne volitve. Pač pa da bo do teh prišlo šele, ko se bo tudi Alenki Bratovšek zgodilo ali Virantovanje ali Erjavčenje.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z usodo medvladja in trenutne poslanske emancipacije v Državnem zboru v zobeh poskrbel Tomaž Z.