Ne glede na to da bodo glede na današnji dan objavljene in v včerajšnjem dnevu porušene prejšnje rekordne številke zaznanih novo okuženih s koronavirusom v državi, saj so s 7722 PCR-testi potrdili rekordnih 3456 okužb, samo včeraj pa je bilo v bolnišnice, v katerih po podatkih tretje in poslednje vlade Janeza Janše zdravijo 670 covidnih bolnikov, od tega 159 na intenzivni negi, sprejetih 99 novih ljudi, umrlo pa jih je kar osemnajst, tako mrtvi kot spominjajoči se preživeli očitno ta mesec še naprej še kako aktualni, ni nepomembno, kako je v tem vendarle že napeto razburkanem predvolilnem obdobju za naslednje redne ali pač izredne državnozborske volitve prihodnje leto, aktualni politični vrh države v primežu Janeza Janše in stranke SDS ter njunih političnih pomagačev, od katerih bodo zaradi prikazanega v tem še ne slabi dve leti trajajočemu mandatu številni od korit izvršne in zakonodajne oblasti pač primorani pobrati svoja šila in kopita, v Ljubljani kot prestolnici in glavnem delovnem mestu oblasti obeležila, a pravzaprav za svoje prihodnje kratkoročne politične namene zlorabila tokratni dan spomina na mrtve.

Na podeželju in povsod drugod po Sloveniji je dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih sicer že dolgo časa pravzaprav svojevrstna ljudsko-malomeščanska folklora, pa tudi posamezni župani se pred spomeniki vsako leto ob polaganju vencev in prižiganju sveč redno več ne fotografirajo. Na žalno slovesnost na partizansko grobišče Pobrežje v Mariboru je Saša Arsenović poslal kar podžupanjo Alenko Iskra, ki je po službeni dolžnosti in na istem pokopališču oddelala še polaganji vencev na grobišče padlim v prvi svetovni vojni in na grobišču sovjetskih ujetnikov, enako se je že enako folklorne osrednje komemorativne slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve, ki je v novogoriški mestni občini potekala v spominskem parku na Trnovem, in polaganja vencev pri grobišču nad Grgarjem, na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Ravnici ter pri dveh grobiščih nad Trnovem udeležil kar novogoriški podžupan Simon Rosič v spremstvu predstavnikov krajevnih skupnosti.

Toda ne tudi v Ljubljani, kjer vence k razno raznim spomenikom še naprej polaga celoten državni vrh, ki včasih s skrbno izbranimi govornimi poudarki, včasih pa že zgolj s skrbno izbranimi lokacijami, poskrbi tudi za povsem jasno nedvoumna politična sporočila tako svojemu obstoječemu in potencialnemu volilnemu telesu kot tudi vsem svojim političnim nasprotnikom, pravzaprav pa, kot se je še posebej očitno razgalilo med to med mandatom zaradi poslanskega oportunizma na smetišče novejše politične zgodovine pač obsojenih osebkov vzpostavljeno tretjo in poslednjo vlado ter koalicijo JJ, političnim sovražnikom.

Za najbolj neposredno politično sporočilo, ki je kljub dejstvu, da so se predvsem okoli grobov in spominskih plošč žrtev iz vrst slovenskih kolaborantov z nacifašističnimi okupatorji slovenskega ozemlja med drugo svetovno vojno drenjali in fotografirali tudi drugi javno izpostavljeni predstavniki največje vladne in državnozborske stranke SDS, te prvonovembrske dni, ko smo v zaenkrat še Republiki očitno po dnevu zakoračili še v mesec spomina na mrtve, dvignilo daleč največ medijskega prahu in opozicijskih obrvi, je z izbiro spomenika padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah in zlorabo garde Slovenske vojske, ki je ob dnevu spomina na mrtve tja v njegovem imenu položila venec, poskrbel zaradi vseh teh fotoshootingov na okoljskem vrhu v Glasgowu sicer službeno bolj opravičeno kot pa zares upravičeno odsotni predsednik vlade Janez Janša.

Predvsem za fotografiranje uporabni predsednik republike in s politično podporo sedanji koaliciji ter vladi soodgovoren za aktualno stanje v državi Borut Pahor, ki je vsaj na papirju domače ustave in ustavne ureditve vrhovni poveljnik vojaških obrambnih sil države in je, ali vsaj bi, Janševo zlorabo garde Slovenske vojske nekako moral tudi odobriti, tokrat priložnosti za fotografiranje ni zamudil. Ob letošnjem dnevu spomina na mrtve je v spremstvu državne delegacije položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ob ljubljanskem Kongresnem trgu, ki so ga, da je vendarle izpadel nekoliko bolj glavni kot zaradi foto-poti na sicer neuspešen klimatski vrh odsoten premier Janša, brez žrtev med navzočimi pospremile tudi salve garde Slovenske vojske, zvok trobil policijskega orkestra in kvartet pevcev. Ob zgolj na vseh sfiltriranih Instagram fotografijah dobro izgledajočemu predsedniku republike na preizkušnji demokracije so se namreč drenjali in glede na salve tudi svojo srečo z gardističnimi rekviziti preizkušali še predsednik DZ Igor Zorčič, ki je nato odšel po fotografije še na pokopališče Žale, kjer je na državne stroške taktično položil vence tako pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo leta 1991 kot pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju ter nenazadnje še ob lipi sprave in pri kostnici žrtvam prve svetovne vojne, potem najbolj neopaženi podpredsednik kake vlade, sicer pa minister za obrambo ter predsednik po novem druge največje vladne in koalicijske Nove Slovenije Matej Tonin in predsednik državnega sveta z velikimi političnimi ambicijami, a brez pravega stika z lastno realnostjo, Alojz Kovšca. Za najvišji nivo varnosti pa sta poskrbela še najnovejši načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš in generalni direktor policije Anton Olaj.

Medtem ko je Janez Janša z gesto zlorabe gardistov Slovenske vojske za polaganje venca na spomenik domobrancem v njegovem imenu in vnaprej predvidljivimi odzivi predvsem s politične levice in veteranskih organizacij v drugi svetovni vojni pač zmagovitih antifašistk in antifašistov poskrbel predvsem za to, da on sam in njegova stranka ostajata prva izbira potomcev slovenske kolaboracije, ki naj bi še naprej živeli v veri domnevnega antikomunističnega boja svojih staršev in prastaršev, nekoliko pa še za to, da se je manj medijsko javne pozornosti posvečalo tako poraznemu obvladovanju epidemije in aktualnemu stanju države v njej kot tudi preprostemu dejstvu, da tudi na vrhu v Glasgowu Slovenije pač ni bilo med najbolj razvitimi državami z jasnimi terminskimi načrti prenehanja kurjenja premoga, so se drugi predstavniki političnega vrha domače oblasti predvsem nastavljali fotoaparatom fotografov. Toda tako to gre. Tudi brez pravega političnega in Janši alternativnega sporočila je glede na razpad sistema obvladovanja epidemije in obče stanje vsak dan bolj umirajoče države samo po sebi jasno, da lahko razmere res uredijo oziroma vsaj presekajo šele naslednje državnozborske volitve, na katerih pa bo padla sodba tako za katastrofalno upravljanje države v epidemiji in posledičnega meseca spomina na mrtve, v katerega vstopamo, kot tudi za zgodovinski revizionizem, legalizacijo in legitimacijo domobranske kolaboracije.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z mesecem spomina na mrtve, v katerega po zaslugi nesposobnosti in odkrite zlonamernosti aktualnega političnega vrha te tretje ter poslednje koalicije in vlade Janeza Janše ta čas vstopamo, v zobeh poskrbel Tomaž Z.