Po tem ko je prejšnji teden na pobudo inštitucije varuha človekovih pravic Ustavno sodišče odločilo, da je s strani Ministrstva za notranje zadeve in Policije že nabavljena tehnična oprema za avtomatični nadzor registrskih tablic avtomobilov oziroma nadzor z njo neustaven, je včeraj ob obravnavi zahteve poslancev največje parlamentarne in opozicijske stranke SDS ter s projektnim sporazumom na podporo koaliciji in Vladi Marjana Šarca zaenkrat še vezano stranko Levica za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku, ki jo je Državni zbor oziroma aktualna koalicija s poslansko podporo glasov opozicijskih SNS na predlog pravosodnega ministrstva sedanje Vlade potrdil konec marca, začasno zadržalo izvajanje 150. a člena zakona o kazenskem postopku, ki slovenski policiji omogoča oziroma ji ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V poslanskih skupinah SDS in Levice so sicer vložili ustavno presojo zoper več členov zgolj v represivnem smislu nazadnje politično izboljšanega zakona o kazenskem postopku, saj se represija in nadzor zaostrujeta tudi na področju hišnih preiskav in drugih tako imenovanih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki omogočajo še več zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov iz zasebnega življenja niti ne nujno s kazenskim pregonom inkriminiranih posameznikov, toda zares nemudoma vsaj začasno zaustaviti so se ga Ustavne sodnice in sodniki odločili le v delu in primeru prav tako že nabavljenih IMSI lovilcev, ki policistom omogočajo identifikacijo in zbiranje podatkov o lokacijah gibanja ter interakcijah posameznega mobilnega telefona.

Razumljivo - čeprav se je v državi, kjer človekove pravice in še posebej pravico do zasebnosti družno branita stranki, ki bi naj vsaj ideološko bili tako daleč vsaka k sebi, kot to na Slovenskem velja prav za SDS in Levico, potrebno vprašati, kaj je pravzaprav šlo narobe - so bili v poslanskih klopeh obeh upravičeno veseli, saj nenazadnje posebne pozornosti in takojšnjega zadržanja izvajanja tako v primeru tega kot drugih ustavno izpodbijanih členov zakona o kazenskem postopku pravzaprav sploh niso zahtevali. Manj razumljiv, a vsekakor zgovoren pa je bil odziv Vlade in pravosodnega ter notranjega ministrstva, katera pa v tej Vladi in koaliciji obvladujeta stranka Socialnih demokratov in Lista premierja Marjana Šarca.

Iz Vlade, v kateri so ob omenjenih dveh strankah vendarle še ministri iz Stranke modernega centra, Stranke Alenke Bratušek in Demokratične stranke upokojencev Slovenije, so sicer že v odgovoru na zahtevo za ustavno presojo skopo ocenili, da izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavo ureditev policijskega bolj ali manj prikritega nadzora in da v pravni red vnašajo višjo stopnjo jasnosti in določnosti, da se z njimi odpravljajo težave, zaznane v praksi in da so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter Sodišča EU, predvsem pa da temeljijo na načelu sorazmernosti.

Na ministrstvu za pravosodje, ki ga po političnem načelu velikega vpliva zaledja iz Šaleške doline zaseda v prejšnjem mandatu obrambna ministrica Andreja Katič, ki je nenazadnje pripravilo zakonske rešitve, s katerimi se je nenazadnje morala strinjati tudi nesojena pravosodna ministrica in zgolj državna sekretarka, a vsaj deklarativno pravna strokovnjakinja Dominika Švarc Pipan, pa vztrajajo, da so upoštevali načelo sorazmernosti, saj da gre za poseg v ustavno varovane človekove pravice, za kar morajo obstajati pogoji nujnosti, primernosti in sorazmernosti v ožjem smislu.

Še bolj netaktno pa so se na odločitev pač najvišje sodne instance in vrhovnega varuha domačega pravnega reda odzvali na ministrstvu za notranje zadeve, ki mu pod očitnim mentorstvom sekretarja v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca Damirja Črnčeca načeluje poprej obrambni uslužbenec Boštjan Poklukar, saj so odločitev jasno kar obžalovali. Pravijo, da policija namreč že dlje časa opozarja, da ji manjka orodij za pregon storilcev, ki uporabljajo vedno nove tehnologije. Toda tako to gre. Če nas pred militarizacijo vsakdanjega življenja in množičnega policijskega nadzora zasebnosti slehernega posameznika ne bo obvarovalo domače ustavno sodišče, je lahko v tolažbo še Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Toda gotovo nas bi moralo vse bolj skrbeti, da na vsakdanji politični ravni ta čas proti koaliciji Marjana Šarca in njihovim represivnim zakonodajnim predlogom to počneta politično in še kako drugače pač nezdružljivi SDS in Levica.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z MNZ kot ministrstvom neustavne zakonodaje ter politično koalicijo SDS in Levice kot edino garancijo varovanja zasebnosti pred policijskimi pooblastili v zobeh poskrbel Tomaž Z.