Zgolj predpisanih 46 navzočih poslancev v veliki razpravni dvorani Državnega zbora je bilo včeraj dovolj, da se je z novelo zakona o občinskem redarstvu na Slovenskem dokončno uzakonila še lokalna policija in represija. Na Valentinovo, 14. februarja 2017 s 37 glasovi za in devetimi proti v slovenski pravni red sprejeta novela zakona o občinskem redarstvu tako občinskim redarjem kot novim nosilcem pooblastila lokalne respresije daje možnost ugotavljanja identitete oseb ter uporabe fizične sile in plinskega razpršilca v primeru, ko oseba ne upošteva njenih ukazov ter želi oditi. Pri tem pa bo sicer občinski redar moral, tako namreč črno na belem zapoveduje ta novela zakona o občinskem redarstvu, vedno uporabiti najmilejše, da prav ste slišali, najmilejše prisilno sredstvo, ki je primerno v konkretnem položaju.

Ne glede na to, da jih ni bilo malo, ki so na vsaki zakonodajni stopnji uveljavljanja te dodatne lokalne represije na Slovenskem opozarjali, da so posamezne določbe novele zakona o občinskem redarstvu preprosto nedoročene, na kar je med drugimi opozorila tudi v tej vladavini pravnikov po diktatu policijske ministrice vse manj relevantna zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, je bila nova lokalna policija na Slovenskem vzpostavljena brez vsakih vsaj demokratično proceduralnih zapletov. Zakon o občinskem redarstvu, s katerim so določene pooblastila občinskih redarjev, sicer res od uveljavitve pred desetimi leti s 1. januarjem 2007 do včeraj še ni bil spreminjan, a so se njihove pristojnosti večale s spremembami drugih materialnih zakonov, kot sta denimo zakon o pravilih cestnega prometa in zakon o cestah.

Občinsko redarstvo od včeraj naprej dodatno oboroženo s prisilnimi sredstvi, plinskimi razpršilci in pooblastilom fizične sile sicer na Slovenskem skrbi za javno varnost in javni red na območju občine ter je pristojno za nadzor varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, varovanje cest in okolja v naseljih in občinskih cest zunaj naselij, skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine ter tudi za vzdrževanje javnega reda in miru. Prav slednje, torej vzdrževanje javnega reda in miru, pa je tisto področje, na katerem se lahko v prihodnje najbolj pogosto nadejamo uporabe novih represivnih pooblastil občinskega redarstva.

Po navedbah predlagatelja novele Nejca Brezovarja državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo, pod okrilje katerega sicer spada občinsko redarstvo kot nova lokalna policija in represija, novela zakona občinskim redarjem samih pooblastil ne širi, spreminja pa pogoje uporabe telesne sile in/ali plinskega razpršilca. Ne glede na to, da so tako posamezni člani komisije Državnega sveta za državno ureditev kot zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozorili, da novela premalo natančno določa, koga sploh lahko redar pridrži, kot tudi to, kakšen mora biti napad, ki sproži uporabo telesne sile in/ali plinskega razpršilca, so predlog novele, ki je po besedah predlagatelja v prvi vrsti potreben zato, da bo olajšal delo občinskih redarjev, pravzaprav brez razprave podprli tudi svetniki Državnega sveta.

Ne glede na to, da se iz Sindikata občinskih redarjev Slovenije tega tako olajšanega dela že vnaprej nekako ne veselijo in se zanj pravzaprav niti ne čutijo usposobljeni, pa pomanjkanje ustreznih izobraževanj za potrebe te nove lokalne policije pravzaprav sploh ni največji problem na področju občinskega redarstva pri nas. Za začetek namreč sploh ni jasno, koliko glav šteje ta nova, v uniforme občinskega redarstva oblečena, a s pooblastili fizične prisile nad občani oborožena lokalna policija. Kot pojasnjujejo iz z upravljanjem represivnih podsistemov ne najbolj izkušenega ministrstva za javno upravo namreč zakonske podlage za vodenje evidenc, koliko občinskih redarjev danes deluje v 212 občinah na Slovenskem, ni.

Ne glede na to, da poslanke in poslanci, ki so včeraj poskrbeli za uzakonitev novele zakona o občinskem redarstvu ter vzpostavite nove lokalne policije in represije, o tem odločali brez podatka, koliko uniformiranim osebam so nova dodatna represivna pooblastila sploh podelili, pa se po podatkih ministrstva za javno upravo ve, da ima 197 občin občinsko redarstvo organizirano v 38 skupnih občinskih upravah. Nekatera vključujejo zgolj dve občini, ki si potem v nekaterih primerih delita enega samega občinskega redarja, nekatera druga pa so precej večja. Prednjačita Mestna občina Ptuj, ki se je povezala še z 21-imi občinami in Mestna občina Maribor, katere skupno redarstvo se razleza na še dodatnih 17 občin.

Kljub neurejenosti in nedorečenosti področja in vsem težavam, s katerimi se bodo po uveljavitvi te novele in dovoljene uporabe telesne sile in plinskega razpršilca šele začeli srečevati občinski redarji kot novi lokalni policijoti, pa je novela in dodatna lokalna represija ne glede na zapovedano uporabo najmilejšega prisilnega sredstva - izbira je ali fizična sila ali plinsko razpršilo - zaenkrat pod streho. Toda tako to gre. Več varnosti pač ni enako več represije. Več represije je manj varnosti tako za samo žrtev kot za samega neusposobljenega nosilca pooblastil fizične prisile.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z novelo zakona o občinskem redarstvu in vzpostavitvijo občinske policije in represije najmilejšega prisilnega sredstva v zobeh poskrbel Tomaž Z.