Kljub temu da je na kongresu stranke, katere prvi obraz bo še četrti zaporedni mandat, sam predsednik DESUS Karel Erjavec minulo soboto povsem prostodušno priznal, da gre za uvod v  predvolilno kampanjo, je veliko več medijskega prahu kot morebitni načrti koalicijske partnerice, ki je predpogoj za parlamentarno večino aktualne Vlade Mira Cerarja, pa je v preteklosti kakšno koalicijo s svojim predčasnim izstopom iz nje že potopila, dvignil njegov, z gromkim aplavzom večine navzočih seniork in seniorjev sprejet predlog, da v stranki opravijo razpravo o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, ki pa naj bi lahko potekalo največ tri mesece. Tudi predsednik republike in vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil Borut Pahor, ki je včeraj še pred prejemom letnega poročila generalštaba Slovenske vojske o pripravljenosti vojske obiskal vojašnico Stanislava Požarja v Pivki, da bi se, kot je dejal, na lastne oči prepričal in ugotovil, kakšna je pravzaprav ta pripravljenost, sicer ocenjuje, da so razmere v od leta 2004 poklicnih obrambnih silah zaskrbljujoče, a da trenutno ni razlogov, da bi razmišljali o bistvenih spremembah celotne paradigme domačega vojaškega ustroja.

Glavni razlog za aktualno predsedniško in poveljniško zadržanost Boruta Pahorja do ponovne uvedbe obveznega vojaškega roka za največ tri mesece, kar samo po sebi pomeni, da Erjavčev predlog obstoječega poklicnega vojaškega ustroja na Slovenskem pravzaprav sploh ne odpravlja, je sicer v tem, da bi ta vzgojno-izobraževalni ukrep pod okriljem boja za domovino pomenil še bistveno več domačega denarja za namene varnosti in obrambe. Delno pa je vsaj med profili mladih na socialnih omrežjih priljubljeni predsednik ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka proti tudi iz povsem predvolilnih razlogov, saj se nenazadnje letos jeseni poteguje za nov petletni mandat.   

Predvsem iz finančnih razlogov je sicer do predloga predsednika druge največje koalicijske stranke in zunanjega ministra Karla Erjavca zaenkrat še zadržana tudi poslanska skupina prav tako koalicijskih Socialnih demokratov, v največji vladni in parlamentarni stranki pa se z razmislekom o uvedbi ponovno za vse moške državljane Republike Slovenije obveznega služenja vojaškega roka zaenkrat še niso odzvali. Pomanjkanje trde roke, reda in discipline med očitno tudi lastno mladino sicer samo po sebi logično opažajo v klasičnih strankah desnice, predvsem pa v Novi Sloveniji in Slovenski demokratski stranki. Žan Mahnič iz SDS je tako priložnost izkoristil in opozoril na že malo pa že pozabljeni predlog SDS za uvedbo nacionalne garde, ki bi jo priročno popolnili kar s pripadniki članov lastne stranke, uradno pa bi šlo za reformo rezervne sestave. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa je spomnil na svoj predlog pred nekaj leti za obvezno trimesečno služenje vojaškega roka še pred odhodom na fakulteto oziroma takoj po srednji šoli in dodal, da bo jedru profesionalne vojske slej kot prej potrebno dodati steber, ki ga bodo predstavljali naborniki.

Predvsem na nepredvidene stroške tovrstnih militarističnih vzgojnih ukrepov z nepredvidljivimi učinki na varnost in obrambne sposobnosti države sicer opozarja tudi opozicijska skupina nepovezanih poslancev. Stališče Združene levice pa po besedah vodje poslanske skupine Luke Meseca ostaja, da so se o predlogih, kot jih je kot uvod v tokratno predvolilno kampanjo na kongresu DeSUS podal staro-novi predsednik in minister tako samooklicanih levih kot v politični praksi preverljivo desnih vlad Karel Erjavec, pripravljeni pogovarjati, takoj ko bo Slovenija izstopila iz severnoatlantskega zavezništva oziroma pakta NATO. Ne glede na to enako predvolilno stališče, pa Mesec za razliko od preostalih junakov parlamentarnega prostora vsaj dodaja, da se mu nezaslišano zdi, da bi našo naborniško mladino pošiljali v našo vojsko, ki bi jih v našem imenu pošiljala po raznih misijah v Irak, Afganistan, Latvijo in še kam drugam, kjer se že in se še bodo netili globalni spori.

Politična podpora vsaj razpravi o vrnitvi nazaj v preteklost obveznega služenja vojaškega roka, kot jo že izkazujejo posamezne politične stranke na Slovenskem, je sicer še kako korelativna s tem, kateri sloji prebivalstva so razpravi in nenazadnje celo ponovni uvedbi naborništva na Slovenskem sploh naklonjeni. Ideji je bilo v posameznih javnomnenjskih raziskavah naklonjenih sicer tudi do slabih 60 % vprašanih, res nasprotuje pa ji zaenkrat zgolj dobra četrtina, nekaj več kot 25 %. Ne preseneča, dodatno pa to potrjuje tudi aplavz, ki ga je na kongresu DESUS minulo soboto požel predsednik Karel Erjavec, da uvedbo obveznega služenja vojaškega roka v veliki meri podpirajo predvsem starejši prebivalci in prebivalke domače naglo starajoče se države.

Torej na Slovenskem so za obvezno služenje vojaškega roka predvsem tisti, ki se jih uvedba pravzaprav ne tiče, kar je samo po sebi razvidno iz naslednjega javnomnenjskega podatka, da se z zvišanjem izdatkov za vojsko čisto zares strinja zgolj slabih 20 % vprašanih, proti pa je več kot 60 odstotkov. Najbolj odločno pa povišanju BDP za obrambo nasprotujejo brezposelni, ženske in ljudje z visokošolsko izobrazbo. Toda tako to gre. Ne glede na to da razprava o vrnitvi k naborništvu na Slovenskem potrjuje predvsem to, kako se stališča posameznih strank oblikujejo v skladu za javnomnenjskimi raziskavami svojih volivcev, kost, ki jo je v politično areno ob potrditvi za nov in še četrti mandat predsednika DESUS v domačo politično areno vrgel Karel Erjavec pač ni bil predlog o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, ampak podatek, da se v DESUS že pripravljajo na naslednje parlamentarne volitve.  

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vračanjem nazaj v preteklost obveznega služenja vojaškega roka kot manevrom prikrivanja priprav na naslednje parlamentarne volitve v zobeh poskrbel Tomaž Z.