Koalicija Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev in Socialnih demokratov se je v minulih dneh sama ujela v politično past, zaradi katere bo hočeš nočeš morala pokazati več razumevanja tudi za novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in razširitev kroga upravičencev do brezplačnega šolskega kosila, ki jo je v državnozborsko obravnavo vložila sicer opozicijska poslanska skupina Združene levice. Res sicer je, da je koalicijske poslance k premisleku spodbudilo predvsem javno ogorčenje in javno pismo skupine humanitarnih organizacij z zahtevo, da brezplačno šolsko kosilo čim prej zagotovijo vsem socialno ogroženim otrokom, čeprav bi sam po sebi moral zadostovati že povsem uraden in javno dostopen podatek statičnega urada, da v Sloveniji pod uradno nizko določenim pragom revščine ta čas živi 54.000 otrok. Prav tako pa je tudi res, da politike, ki je v istem dnevu poskrbela za uzakonitev izrecne prepovedi nasilja v družini in telesnega kaznovanja otrok ter zavrnila predlog, po katerem bi na račun države vsaj do enega toplega obroka dnevno v Sloveniji prišli vsi vsaj uradno socialno ogroženi otroci, preprosto nihče ne bi mogel več šteti za verodostojno.

Kljub temu da zaenkrat ostaja nejasno, kaj točno se bo zgodilo s predlogom poslanske skupine Združene levice, da z novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev do brezplačnega šolskega kosila pridejo tudi otroci družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda, za katere je to zdaj delno subvencionirano in ga starši morajo doplačevati, pa je Državni zbor včeraj z nobenim glasom za in 73 glasovi proti zavrnil sklep koalicijske večine parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da novela ni primerna za nadaljno obravnavo. Predlog novele zakona je v obravnavo vrnjen na matični odbor, proceduralno pridobljeni čas pa naj bi po besedah koalicijskih poslanskih skupin, ki so bolj ali manj prepričljivo pojasnjevale spremembo političnih stališč, izkoristili za to, da pridemo do dna problema in zberemo vse informacije ter poiščejo najbolj ustezno rešitev.

V poslanski skupini največje parlamentarne stranke sicer po besedah poslanke Jasne Murgel, ki je prednjačila po politično trdnih stališčih, da je za lačne otroke pri nas že ustrezno in sorazmerno pravično poskrbljeno v okviru obstoječe zakonodaje, sicer najbolj obžalujejo, da so se v preteklih dneh njihova pojasnila v zvezi s šolsko prehrano razlagala napačno, saj da gre za zelo resen problem, s katerim da se zelo resno ukvarjajo in o njem resno razmišljajo. Tudi od včeraj razsvetljeni vodja poslancev DESUS Franc Jurša je pojasnil, da tudi če je en sam otrok lačen, je to pomembno vprašanje in da bi se za to denar v proračunu moral najti, ob čemer ni pomembno, iz katerega resorja. Matjaž Han pa je kot vodja najmanjše koalicijske poslanske skupine Socialnih demokratov dodal, da če se bo izkazalo, da so otroci res lačni, njihova poslanska skupina nima težav s podporo noveli opozicijske Združene levice, a da si želijo prej odgovor na to, zakaj vsa sredstva v ta namen doslej niso bila porabljena in zakaj ravnatelji poročajo, da noben otrok ni lačen.

Manj političnega sprenevedanja koalicijskih partneric pa smo lahko včeraj doživeli ob noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki sta jo v državnozborsko proceduro vložili koalicija in Vlada. Novela, ki izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok, je bila sprejeta s 53 glasovi za in nobenim proti. Iz državnozborske opozicije oziroma SDS in Nove Slovenije so sicer bolj po opozicijsko službeni dolžnosti ocenili, da novela po nepotrebnem spodbuja permisivno vzgojo. Novele same niso podprli, vendar pa tudi niso glasovali proti. Zato so bili v koalicijskih strankah SMC, DESUS in SD z izidom izjemno zadovoljni ter so v en glas poudarjali, da novela prinaša ničelno toleranco do nasilja v družini.

Politična past, v katero so se same ujele koalicijske partnerice vlade Mira Cerarja in zaradi katere smo sploh bili priča vsemu temu političnemu sprenevedanju, da morda predlog opozicijske Združene levice o razširitvi upravičencev do brezplačnega šolskega kosila na vse uradno socialno ogrožene otroke na Slovenskem le ni tako povsem neprimeren za nadaljnjo obravnavo, pa je predvsem v tem, da so tudi revni in posledično lačni otroci žrtve nasilja. Tokrat sistemsko-strukturnega političnega nasilja, saj je država denar v ta namen v proračunih za to in prihodnje leto že zagotovila, a bo, če v kratkem do spremembe, kot jo predlaga Združena levica in zahtevajo humanitarne organizacije, ne bo prišlo, ostal neporabljen. Toda tako to gre. Politik zategovanjan pasov in varčevanja prav pri socialnih transferjih za najrevnejše, ki jih je z dneva v dan več tudi po uradnih podatkih Statističnega urada domače Republike, se v kratkem še pač ne bomo znebili. Za začetek pa dajmo vsaj poskrbeti, da na Slovenskem otrok, če že ne sme več biti tepen, ne bo več še naprej lačen.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično pastjo, v katero so se same ujele koalicijske partnerice vlade Mira Cerarja, in koristjo lačnih šoloobveznih otrok v zobeh poskrbel Tomaž Z.