Iztekajoče se leto 2021, ki bi ga številni radi ne zgolj zaradi epidemije in koronavirusa čim prej pospravili za sabo, saj da tako slabo oziroma nizko v primeru politične kulture in spoštovanja temeljnih demokratičnih postulatov preprosto več ne more biti, bo v resnici zaradi razgaljenih sistemskih šibkosti domače demokratične ureditve in nazadovanja države Republike Slovenije pri zagotavljanju politične neodvisnosti organov pregona, drugih nadzornih institucij in nenazadnje ter še posebej javnih medijev težko zares pozabiti, saj bo zaradi dalnosežnejših posledic lomastenja glavnega slona Janeza Janše in ostalih slonov iz stranke SDS ter pridruženih političnih satelitov in poslanskih zgolj oportunistov na oblasti pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti po kot porcelan krhki domači demokratični ureditvi, ki že pred tem tretjim in poslednjim mandatom poslavljajoče se koalicije in vlade ni bila brez svojih trajnih hib in sistemskih pomanjkljivosti, leto 2021 ostalo še naprej z nami tudi v nastopajočem letu 2022 in kdo ve, nemara še tudi v letu 2023, 2024 in 2025, konec katerega se bo v skladu z idealnim scenarijem za novo zasedbo aprila prihodnje leto izvoljenih predstavnikov ljudstva brez predčasnih volitev začel iztekati prihodnji državnozborski mandat. Toda če pogledamo samo primer Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je pod umnim vodstvom Vaska Simonitija sprejela prva vlada in koalicija Janeza Janše, ki je bila na oblasti med letoma 2004 in 2008, pa je še dandanes dobro desetletje in pol kasneje in po vseh menjavah pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti ter nenazadnje pod Janševo tretjo vlado in koalicijo še vedno v veljavi, se bodo tudi posamezne posledice leta 2021 gotovo zavlekle še nekoliko onstran prihodnjega mandata.

Današnje sporočilo, pravzaprav pa javna ovadba Urada vlade za komuniciranje, ki ga kot ideološko preverjeni vojščak vodi nekdanji urednik in novinar na javnih medijih vedno zgolj iz politične kvote stranke SDS Uroš Urbanija, da Urad pozdravlja odločitev računskega sodišča za revizijo opravljanja javne službe Slovenske tiskovne agencije – STA, vendar da se predlog revizije po oceni Ukoma žal zdi zelo pomanjkljiv, saj da je prejšnji direktor STA Bojan Veselinovič ob podpori nadzornega sveta nasprotoval izvajanju predpisov EU oziroma uredbe o opravljanju javne službe STA s sprožitvijo ustavnega spora in zahtevo za zadržanje izvajanja uredbe in da STA pri ločenem računovodskem evidentiranju gospodarske javne službe, tržne dejavnosti in poslovnih izidov ter sredstev in obveznosti do virov sredstev ni upoštevala pravil slovenskega računovodskega standarda, ne pritrjuje tezi, da se politična vojna Ukoma, a v bistvu Janeza Janše in stranke SDS zoper nacionalno tiskovno agencijo z zamenjavo vodstva na poslovnem in programskem področju vsaj umirja, če že ne tudi končuje, zaradi česar je Janša ob izteku drugega svojega in sicer slovenskega predsedovanja svetu držav Evropske unije le bil deležen tudi nekoliko bolj prisrčnih objemov posameznih komisarjev in še posebej predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.

Sklep o izvedbi revizije, v kateri bo računsko sodišče pri revidirancih – tako Slovenski tiskovni agenciji kot tudi vladi in Uradu vlade za komuniciranje – za obdobje od 1. januarja 2019 do 30. junija 2022 preverilo, ali zagotavljajo pogoje za učinkovito opravljanje javne službe informiranja o dogodkih v Sloveniji in po svetu, je sicer postal nekoliko simbolično pa le pravnomočen že 24. decembra, potem ko nobeden od revidirancev ni podal ugovora na sicer 15. decembra izdan sklep, toda z današnjo javno intervencijo so se v Ukomu, katerega poslovanje bo sicer vsaj glede financiranja STA Računsko sodišče prav tako revidiralo, z besedami da je utemeljeno mogoče sklepati, da STA tudi ni vodila stroškovnega računovodstva v skladu s pravili skrbnega računovodstva, postavili v položaj tožnika in sodnika hkrati, čeprav so v relaciji do STA glede na še naprej veljavno zakonodajo predvsem v vlogi financerja, pravzaprav pa državnega in vladnega posrednika sredstev v proračunu, zagotovljenih na podlagi posebnega zakona o STA. Čeprav se že pravnomočen sklep o reviziji nanaša na obdobje od 1. januarja 2019 do 30. junija 2022, pa Urad vlade za komuniciranje v svoji sveti vojni zoper javne medijske servise tudi predlaga, da računsko sodišče v STA izvede revidiranje pravilnosti poslovanja najmanj za poslovna leta od 2018 do 2021, za kaj pa pravzaprav gre, pa je vernikom v premierja in stranko SDS kakopak kar preko omrežja Twitter pojasnil sam direktor Ukoma, Uroš Urbanija, ki je objavo dopisa komentiral z besedami, da naj računsko sodišče naredi resno revizijo zlorab davkoplačevalskega denarja na STA, saj da je to, kar so predlagali po letu in pol, ko jih je sam Ukom prvič pozval k reviziji, totalni blef od revizije.

Toda vladajoča koalicija, SDS in njej podrejena politična satelita stranki NSi in SMC, je ob standardni asistenci, pravzaprav pa ceniku, SNS, DeSUS in poslancev narodnih skupnosti v začetku tega tedna, tedna med božičem in novim letom, pokazala, da v vojni z domačimi mediji, še posebej pa z javnimi medijskimi servisi, ki so lahko tolikor avtonomni in neodvisni, kot jim to zagotavlja lastna ali področna zakonodaja, če že o novinarski in uredniški načelnosti vsaj v primeru nacionalne televizije pač več ne moremo govoriti, pravzaprav ne blefira. Ker je to naredila že prejšnja koalicija oziroma ker ob prejšnjem glasovanju za člane programskega ali nadzornega sveta RTV Slovenija SDS kot največja parlamentarna in opozicijska stranka ni dobila niti enega samega predstavnika, opozicijskega člana pa je dobila Nova Slovenija, je na izredni seji državnega zbora ob obstrukciji opozicijskih strank, ki so menile, da predlog ne odraža politične pestrosti v državnem zboru, toda, hej, ne glede na takratno in sedanje mnenje zakonodajno-pravne službe tega ni odražal tudi predlog, ko so bile te stranke pred tem na oblasti, potrdila vseh trinajst novih članov programskega sveta in vseh pet članov nadzornega sveta RTV Slovenija.

Za to, da osem članov programskega sveta RTVS, ki jih državni zbor imenuje na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS, postanejo Mitja Čander, Jurij Pavel Emeršič, Peter Gregorčič, Ivan Kramberger, Žiga Kušar, Klara Remec, Jelka Stergel in Matevž Tomšič, je glasovalo 46, proti pa je bilo 42 poslancev. Za to, da člani programskega sveta, ki jih državni zbor imenuje na predlog političnih strank, postanejo Dejan Cesar, ki ga je predlagala poslanska skupina DeSUS, Anuša Gaši, ki jo je predlagala poslanska skupina SMC, Vane Gošnik na predlog SNS, Jožef Jerovšek na predlog SDS in Maja Lapornik na predlog NSi je bilo 45 poslancev, eden sam pa je bil proti. Da pa pet članov nadzornega sveta postanejo Tamara Besednjak Valič, ki jo je predlagala SDS, Janez Čadež na predlog NSi, Metka Čobec na predlog SMC, Romana Fišer na predlog opozicijske DeSUS in Alenka Vodončnik iz enako opozicijske, a za potrebe te koalicije storitvene SNS, je državni potrdil s 46 glasovi za in nobenim proti. Toda tako to gre. Leto 2021 nam v pozabo pač ne bo kar tako ušlo zaradi posledic rušenja demokratičnih standardov in neodvisnih institucij države, kot smo jim priča ne le na področju medijev začasa te tretje in poslednje vlade in koalicije Janeza Janše, pač pa tudi zato, ker bodo politične sile, ki bodo oblast po aprilu prihodnje leto tudi dejansko prevzele, že pravzaprav tretjič pred svojevrstno skušnjavo, da vse – kar je politiki v smislu podrejanja neodvisnih in javnih institucij dalo to leto 2021 – tako kot zakon o RTV iz časa prvega Janševega mandata preprosto kar ne popravijo in ne odpravijo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z letom 2021 kot nepozabnim letom padlih mask nedemokratov in avtokratov na domačem političnem parketu v zobeh poskrbel Tomaž Z.