Kljub brez dvoma pomembnejšim in za vsakdanje ljudi na Slovenskem usodnejšim političnim temam se za svoj kos dnevne politične pozornosti v opozicijskih Slovenskih demokratih še naprej borijo z vnaprej na neuspeh obsojenimi zakonodajnimi predlogi. V kazenski zakonik bi zapisali, da kazniva dejanja umora ne zastarajo, nadzor nad javnostjo premoženja funkcionarjev iz Komisije za preprečevanje korupcije bi prenesli na Računsko sodišče in v zakonu o grbu, zastavi in himni določili, da državna himna ni le sedma kitica pač pa celotna Prešernova Zdravljica. Drastično bi dvignili tudi kazni za neizobešanje državne zastave, mimogrede pa bi še določili, da je od zdaj naprej in v prihodnje v državi prepovedano javno poveličevati vse totalitarne režime, še posebej pa fašizem, nacizem oziroma nacional-socializem in komunizem.

Čeprav gre zgolj na prvi pogled za vsebinsko različne zadeve, imajo vse skupen temelj v že več mesecev potekajoči kampanji za politično rehabilitacijo kot kaže dosmrtnega predsednika SDS Janeza Janše in predvolilni mobilizaciji njegovih privržencev z pa čeprav za lase privlečenimi in v novejši politični zgodovini že videnimi, a preverjeno uspešnimi ideološkimi temami, kamor sodi tudi zbiranje podpisov za referendum o arhivih, javni pogrom nad Janezom Zemljaričem in izenačevanje desnega ter levega ekstremizma pri nas. Da je to preusmerjanje javne pozornosti, o katerem bodo danes ves dan prazno besedno slamo mleli poslanci Državnega zbora, pravzaprav voda na mlin koalicije pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, kateri se je medtem uspelo v miru zediniti o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki bo upravljal še preostalo državno premoženje, prav tako pa je brez glasu proti usklajena tudi sprememba pri obdavčenju nepremičnin, s katero se bo prav po volji domačih nepremičninskih mogotcev odpravilo razlikovanje med obdavčitvijo nerezidenčnih in rezidenčnih nepremičnin.

Ključna nedoslednost pri predlagani dopolnitvi kazenskega zakonika, s katero kaznivo dejanje umora ne bi moglo zastarati in o kateri se prav zdaj besedna kopja v prazno lomijo v veliki razpravni dvorani Državnega zbora, sicer je, da, kot so pravilno opozorili tudi predstavniki vlade in koalicije, ta pač ne bo mogla veljati za nazaj in za domnevne zločince med in po drugi svetovni vojni, na katere se v zadnjih mesecih tako zelo često osredotočata SDS in po novem njen partijski zgodovinar in raziskovalec arhivov Roman Leljak. Kaj posebej težko ni niti uganiti, komur bi najbolj prav prišla sprememba, da bi tudi njegovo premoženje ne nadzorovala več KPK pač pa Računsko sodišče.

Predvsem na področje klasičnega klerikalizma na Slovenskem pa sodijo predlogi SDS o spremembah zakona o grbu, zastavi in himni Slovenije, katerim že po sili razmer ne bodo nasprotovali tudi v drugih dveh strankah klerikalne opozicije, torej SLS in Novi Sloveniji. Predlagana ureditev, s katero bi ob razširitvi državne himne na celotno Prešernovo Zdravljico zaostrili tudi denarne kazni za zlorabo grba, zastave in himne ter dodali kazni za prepoved poveličevanja totalitarnih režimov, njihovih simbolov in njihovih predstavnikov, po besedah predlagateljev iz SDS sledi ustavni ureditvi države in vrednotam domoljubja. Kakšnega domoljubja konkretno, pa je razvidno iz obrazložitve, da je Slovenija prijazna država in da je zato prav, da vsi, ki smo tukaj doma, in tudi tisti, ki sem prihajajo začasno ali za stalno, spoštujemo našo zgodovino, vrednote in simbole.  

Krasni novi slovenski svet oziroma Slovenija v 21. stoletju bo po videnju in temeljnih vrednotah SDS ponovno postala, kar se da Boga boječa klerikalna in do tujerodnih prebivalcev nestrpna država, v katere himni bi se po novem kar štirikrat pojavila tudi beseda Bog. Kljub temu da France Prešern Zdravljice gotovo ni napisal, da bi nekoč postala državna himna in da bi se o njej, tako kot danes v prvem branju prerekali poslanci Državnega zbora osamosvojene slovenske države, je tudi ta na dnevni red s strani SDS vsiljena razprava v osnovi ideološka.

Trenutna slovenska državna himna oziroma sedma kitica Zdravljice je namreč danes še bolj primerna duhu časa, kot je to bila ob osamosvojitvi. Himna članice Evropske unije Slovenije, katero tako ali tako obkrožajo le še evropska ozemlja, namreč v ospredje postavlja sosedsko sobivanje narodov. Po sicer glede na politično razmerje sil vnaprej na neuspeh obsojeni pobudi SDS pa bi ob vincu, ki sicer oživlja žile in up budi v potrtih prsih tako samooklicanega levega kot desnega političnega pola, v ospredje stopile še druge domoljubne in klerikalne tematike, kot so že omenjeni Bog in ostala nacionalistična navlaka ter še denimo časom neprimerna delitev vlog na ženske, ki rojevajo, in moške bratce, ki kar se da često nazdravljajo. Toda tako to gre. Kljub dveh koalicijah in Vladah se predlagane zakonodajne spremembe, o katerih bo danes cel dan govora v državnem zboru, na političnem dnevnem redu nikoli do sedaj niso znašle, ko so imele SDS in njeni politični sateliti dejansko državnozborsko večino in bi jih tudi lahko uveljavile. Ko pa so v opoziciji, pa kot prvovrstno preusmerjanje javne pozornosti vedno prav pridejo tudi koaliciji pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti.            

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da Oblast in čast nista last domačih političnih strank, v zobeh poskrbel Tomaž Z.