Potem ko se je v ponedeljek zjutraj v 89. letu starosti od tuzemskega življenja zaradi možganske kapi poslovil papež Frančišek, kot bolj ali manj dobri prvi mož rimskokatoliške cerkve iz Vatikana, ni bilo ne glede na današnjo, ponovno že vnaprej na politični neuspeh obsojeno drugo interpelacijo največje opozicijske stranke SDS zoper vlado Roberta Goloba, treba prav dolgo čakati na prva konkretna znamenja, kako Slovenija nekako ni več posvetna in na ustavnem določilu, da so med sabo sicer vsaj na papirju ustave enakopravne verske skupnosti od države ločene, temelječa republika. Medtem ko se bo namreč v imenu domače izpostave rimskokatoliške cerkve pogreba papeža Frančiška to soboto v Vatikanu v imenu vseh slovenskih škofov zaradi njihove zasedenosti v tem intenzivnem času birm udeležil zgolj predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, bosta tudi pod domnevno levosredinsko vlado in koalicijo strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati ter Levica vse manj posvetno in laično državo zastopala tako aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar kot prvi mož koalicije in predsednik vlade Robert Golob.   

Da bo sicer rimskokatoliško cerkev na pogrebu papeža Frančiška zastopal samo novomeški škof Andrej Saje, so se po besedah ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta dogovorili, ker da je težko v tako kratkem času prelagati vse že dogovorjene – in najverjetneje tudi že plačane – birme, bodo pa seveda tudi v domači rimskokatoliški cerkvi od doma za papeža molili in zanj tudi maševali. Da pa ne bi bilo pomote, da Slovenija pač v skladu s 7. členom lastne ustave ni več posvetno laična oziroma od verskih skupnosti in še posebej največje in najbolj privilegirane ločena država, pa je v okviru uradnega žalovanja za sicer med slovenskimi škofi ne prav priljubljenega papeža v ljubljanski stolnici predvidena tudi posebna maša z diplomatskim zborom, drugimi odgovornimi v državi in predstavniki drugih verstev.

Ne glede na to, da nadškof Zore ni prav natančno definiral, kdo naj bi bili drugi odgovorni v državi oziroma ali bodo med njimi tudi najvišji predstavniki aktualne in samooklicano levosredinske oblasti, pravzaprav vnaprej niti ne gre več dvomiti, da bomo, kot da so na oblasti Janez Janša in njegovi politični sateliti, priča udeležbi celotnega državnega vrha, saj je nenazadnje predsednik vlade ob robu včerajšnje seje Državnega zbora, na kateri je sam teatralno zatrjeval, da bo večina reform njegove koalicije in vlade – torej vsaj njih 51 odstotkov – potrjenih še v tem vse bolj naglo iztekajočem se mandatu, predstavnikom medijem dejal, da ima osebno izjemen spomin na pokojnega papeža, ki da ga bomo kot velikega človeka v resnici vsi zelo pogrešali, saj da je do zadnjega diha zagovarjal vrednote, v katere tudi sam verjame. 

Da pa ne bi bilo pomote, kam naj bi se tudi v religioznem smislu aktualna vlada in koalicija uvrščala, pa je vsem verujočim in neverujočim v rimskokatoliškega boga na dušo položil, da bo za papežem Frančiškom tudi v Sloveniji pač trebatudi uradno žalovati, saj bo vlada Roberta Goloba, ki bo brez večjih težav in s še naprej dovolj udobno koalicijsko večino prestala današnjo interpelacijo, ob smrti papeža Frančiška razglasila žalovanje, ki naj bi trajalo kar tri dni in naj bi potekalo od četrtka do sobote kot dneva papeževega pogreba. 

Zaradi neuspehov na notranjepolitičnem polju in še posebej neuspelega kadrovanja na nekatera ključna mesta nadzornih inštitucij države, kot sta denimo guverner Banke Slovenije ali nov za polni mandat imenovani varuh človekovih pravic, in zaradi tega neravno skladnih odnosov s koalicijo in vlado Roberta Goloba v teh dneh nekoliko bolj molčeča predsednica republike sicer zaenkrat še kakšnih globljih misli ob slovesu prvega človeka tudi na Slovenskem največje in najbolj privilegirane verske skupnosti z državljani še ni podelila. Da se bo pogreba papeža Frančiška le udeležila, so namreč zgolj potrdili v njenem uradu, medtem ko smo ostali brez omembe vrednega komentarja, zakaj se na tak dogodek, kar v uradno posvetni državi le ni najbolj običajno, odpravljata oba, torej tako predsednica države kot predsednik vlade.

Da v Sloveniji nekoliko po svoje razumemo ustavno določilo o ločitvi verskih skupnosti od države, so sicer prav tako včeraj izkazali tudi poslanci državnega zbora, ki so se papežu poklonili z minuto molka, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa ga je pred tem označila za izjemnega človeka in borca za mir. Svojih pet minut dodatne pozornosti pa je v državnem zboru dobila tudi nekdanja premierka in danes v vladi nekoliko nevidna ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki se je s papežem Frančiškom srečala v letu, ko je nastopil pontifikat in ki se ga spominja kot skromnega ter toplega človeka. A se bo v zgodovinski spomin vendarle zapisala z izjavo, da so v naši državi takrat reševali veliko bančno luknjo in da je v kar enem konkretnem delu k temu na žalost pripomogla tudi Cerkev v Sloveniji, o čemer da sta prav tako takrat govorila in kar je nenazadnje s posledičnim ukrepanjem Vatikana tudi najbolj pripomoglo, da papež Frančišek vsaj med slovenskimi škofi vendarle ni bil najbolj priljubljen. Toda tako to gre. Mogoče ima sicer Alenka Bratušek povsem prav, da je s smrtjo papeža Frančiška nemara ves svet res izgubil človeka, ki je znal slišati ljudi, tudi tiste najbolj z roba, a je ob tem nujno ugotoviti tudi to, da je ravnanje najvišjih predstavnikov domnevno levosredinske oblasti ob njegovem pogrebu povsem jasno znamenje, da smo na Slovenskem v dobrih treh desetletjih po osamosvojitvi izgubili domnevno posvetno in od verskih skupnosti ločeno državo. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s poslednjim slovesom papeža Frančiška in pogrebnikoma Robertom Golobom ter Natašo Pirc Musar kot pogrebom domače posvetne države v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vir: Dr. Robert Golob / Facebook

Vir: Nataša Pirc Musar / Facebook