Kot so se danes, na dan, ko so na novomeškem okrožnem državnem tožilstvu od neznanca prejeli grožnjo, da naj bi se v stavbi nahajal nevaren predmet, in ko so policisti Policijske uprave Novo mesto območje zavarovali ter so vsi zaposleni stavbo zapustili, dogovorili na seji kolegija predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, katere pročelje pisarne v Brežicah je bilo v zadnjih dneh popisano z grafiti, ki so po mnenju največje politične stranke v tej sestavi izraz nestrpnosti in sovraštva ter ne prispevajo k reševanju težav, s katerimi da se soočamo kot skupnost, sta za ponedeljek in torek prihodnjega tedna sklicani izredni seji, na katerih bodo najprej dodatno politizirali sicer očitno slabe varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji, za kar ne morejo biti in niso odgovorni zgolj s kriminalnimi dejanji obremenjeni posamezniki iz tamkajšnje romske skupnosti, nato pa s koalicijsko večino poskrbeli še za potrditev vladnih predlogov o izplačilu obveznega zimskega regresa, v kar se je spremenila obvezna božičnica, ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem, pravzaprav pa povečanjem normiranih odhodkov, in nenazadnje tudi za ukrepe optimizacije določenih postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. 

Čeprav gre pri predlogih zakonov, ki da jih bo treba v torek sprejeti na izredni seji, za predvolilno motivirano zakonodajo v bran osrednjih političnih projektov aktualne koalicije in vlade, je že ponedeljkov nagovor predsednice Nataše Pirc Musar dal slutiti, da se bo ta in prihodnji teden politična razprava vendarle vrtela predvsem okoli politizacije varnostnega položaja in posledične diskriminacije celotne na Slovenskem živeče romske skupnosti, kar kot sebi lastno tematiko že tradicionalno dodatno podžigajo in razpihujejo v največji opozicijski, Slovenski demokratski stranki, iz katere politično usmerjajo številne civilne iniciative svojih nekdanjih in sedanjih članov za reševanje tako imenovane romske problematike, kot je denimo za razliko od poslancev SDS med govorom predsednice republike na balkonu državnega zbora navzočega Silva Mesojedca kot glavnega koordinatorja zgolj domnevno civilne iniciative za Dolenjsko. 

Izredno sejo državnega zbora po tragičnem napadu v Novem mestu s smrtnim izidom sta sicer zahtevali tako koalicija kot opozicija, čeprav ostaja nejasno, kaj bi lahko pametnega na to temo in v tako kratkem času, nenazadnje pol leta pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, poslanke in poslanci sploh sklenili. Koalicijske politične stranke z mandatom za izvajanje zakonodajne in izvršilne oblasti v državi, Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, sicer lastni vladi Roberta Goloba zgolj predlagajo, naj predloži informacijo o zagotavljanju varnosti na območjih z zaostrenimi varnostnimi tveganji in očitno kar do začetka prihodnjega tedna pripravi medresorski akcijski načrt za izboljšanje varnostnih razmer na ogroženem območju, policija, tožilstvo in sodstvo pa naj za potrebe dodatne politizacije varnostnih razmer v Jugovzhodni Sloveniji in diskriminacijo celotne romske skupnosti pripravijo poročila o učinkih njihovega dela v zadnjih desetih letih. 

Že zaradi politične folklore, predvsem pa zaradi dodatne politizacije varnostnih razmer in posledične diskriminacije razmer in položaja Romov v Republiki Sloveniji, na kar stavijo predvsem v največji opozicijski stranki, so bili bolj od koalicije ostri poslanci opozicijskih SDS in Nove Slovenije, ki vlado pozivajo k pripravi celovitega zakonodajnega paketa za reševanje tako imenovanih romskih vprašanj ter zakonskih sprememb, ki bodo preprečevale ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja ter prinesle podlago za povračilo škode prizadetim v nasilnih in naklepnih dejanjih zoper življenje in telo ter premoženje, kar naj bi zagotavljal opozicijski sveženj zakonodajnih predlogov, ki je sicer že v tem, zadnjem mandatu večkrat neuspešno sklenil parlamentarno pot oziroma so ga poslanci koalicije, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah vendarle prepričljivo porazila Janeza Janšo in SDS, zavrnili. 

Čeprav seveda tudi v aktualni opoziciji državnega zbora še kako dobro vedo, da odgovornost nosilcev javnih funkcij in oseb zaradi tako slabih varnostnih razmer na jugovzhodu države kot posledične diskriminacije celotne romske skupnosti tam in v vsej državi ne more biti stvar samo aktualnega in vsaj v primeru Roberta Goloba in stranke Gibanje Svoboda prvega mandata pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti države, s predlaganimi sklepi predlagajo še vzpostavitev mehanizmov za ugotavljanje odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij in oseb ter zahtevajo tudi odstop generalnega direktorja policije Damjana Petriča. Poslanska skupina SDS je sicer nagovor predsednice republike v državnem zboru sprva pozdravila, a ga nato tudi bojkotirala, ker na ponedeljkovi izredni seji državnega zbora in po govoru predsednice ni bila predvidena razprava oziroma vsaj predstavitev že predvolilno obarvanih političnih stališč poslanskih skupin, kot jim bomo lahko priča na izredni seji državnega zbora prihodnji ponedeljek. 

Ker je v tem mandatu SDS pač v opoziciji, se njene poslanke in poslanci ne strinjajo s ključno oceno predsednice Nataše Pirc Musar, in sicer da je politika oziroma da so politične stranke skupaj zavozile in morajo zato tudi skupaj poiskati rešitve za izhod iz tako varnostno kot politično zapletenega položaja, češ da se namreč dobro ve, kdo je v državi za kaj odgovoren, in da je to pač vlada, ki jo je nenazadnje že vsaj trikrat vodil tudi predsednik SDS, in je že zaradi tega, pa tudi zaradi načrtne politizacije problema in diskriminacije romske populacije, še nekoliko bolj odgovoren za položaj in aktualne slabe razmere, kot je to aktualni in prvič predsednik koalicije ter vlade. Toda tako to gre. Glede na dogajanje na terenu, kot so denimo današnje grožnje z bombo na novomeškem državnem tožilstvu ali z žaljivimi grafiti popisano pročelje pisarne Gibanja Svoboda v Brežicah, se politizaciji varnostnih razmer in nadaljnji politični diskriminaciji romske skupnosti pri nas v tokratni predvolilni kampanji za naslednje parlamentarne volitve, najkasneje konec aprila prihodnje leto, pravzaprav niti ne moremo izogniti. Toda to vendarle samo po sebi pomeni, da bomo tudi politične stranke in njihove predstavnike pred naslednjimi volitvami ocenjevali in vrednotili prav na podlagi predlaganih ukrepov in stališč glede varnostnih razmer in položaja ter vključenosti Romov na jugovzhodu Slovenije, ki jih že zavzemajo in jih še bodo zavzemali, kar pa bodo prej ali slej morali začeti upoštevati tudi v aktualni vladi in koaliciji, ki si z zaostrovanjem in politizacijo stališč do romske skupnosti dodatnih glasov med tradicionalnimi volivci SDS pač ne more pridobiti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politizacijo varnostnih razmer v Jugovzhodni Sloveniji in posledično diskriminacijo celotne romske skupnosti pri nas v zobeh poskrbel Tomaž Z.       

Vir: Vlada RS