Predvolilno politična zloraba usode Ahmada Šamija

Predvolilno politična zloraba usode Ahmada Šamija

Mnenje, kolumna ali komentar
15. 11. 2017 - 16:00

Dogajanje okoli primera Ahmada Šamija, nesrečnega begunca iz Sirije, ki ga je hotelo Ministrstvo za notranje zadeve tako kot številne druge v javnosti sploh ne prisotne primere po 20 mesecih bivanja v Republiki Sloveniji včeraj zjutraj deportirati na Hrvaško, potrjuje predvsem to, da so vse omembe vredne politične sile na Slovenskem že sredi predvolilne kampanje za naslednje parlamentarne volitve predvidoma enkrat v aprilu prihodnje leto. Tako politična sporočila in dejanja, s katerimi posamezne politične stranke in njihovi predstavniki nagovarjajo svojo bazo že obstoječih in še mogočih novih volivcev, v imenu všečnosti postajajo vse manj racionalna.

Najprej se je proti deportaciji Ahmada Šamija javno všečno zavzel premier Miro Cerar in napovedal, da bo njegova Vlada zaradi posebnih okoliščin primera na eni prihodnjih sej odločala, ali obstaja interes države za izdajo dovoljenja za začasno bivanje, ki pa prinaša manj pravic, kot bi mu prinesel status osebe z mednarodno zaščito. Nato so mu na posebni tiskovni prikimali koalicijski poslanci Jani Moderndorfer, Jasna Murgel, Peter Vilfan in Jan Škoberne. Ne glede na to pa sta bila včeraj Ministrstvo za zunanje zadeve in policija pripravljena Ahmada deportirati, zato sta ga poslanca Miha Kordiš in Jan Škoberne začasno rešila z evakuacijo v prostore Državnega zbora. In ker Ahmad Šami zaenkrat ostaja v državi, se je okoli tega enega samega individualnega begunskega primera aktivirala tudi vsa agit-prop mašinerija domače alt right desnice. Najprej je veliko, res veliko prostora za sebi lasten sovražni govor in islamofobijo na sinočnjih Odmevih dobil poslanec SDS Branko Grims, poslanec Vinko Gorenak, ki je včeraj predvsem blogal, pa je danes ob 15.00 že predstavil ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Mira Cerarja zaradi zlorabe položaja.

Miro Cerar je kot predsednik vlade po prepričanju pobudnikov iz vrst SDS zlorabil svoj položaj, da je dosegel neizvršitev zakonite odločbe v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. In po oceni nekdanjega miličnika ter današnjega predlagatelja tega v poosamosvojitveni zgodovini države četrtega predloga ustavne obtožbe dr. Vinka Gorenaka je s tem storil kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati. Ne glede na to, da so do sedaj vse predloge ustavnih obtožb zoper kakega predsednika vlade ali države na Slovenskem sestavljali prav v SDS in so potemtakem v tem med vsemi političnimi strankami najbolj izkušeni, pa so bile vse do sedaj - in prav nič ne kaže, da bo s to danes predlagano drugače - neuspešne oziroma sploh niso prišle do obravnave na Ustavno sodišče. Da je sicer tudi ustavna obtožba v rokah opozicije približno enako učinkovita kot kaka interpelacija, določa zakonodaja. Posamezno ustavno obtožbo predsednika vlade ali države namreč lahko državnemu zboru v sprejem predlaga že najmanj 10 poslancev. Toda da je ta sprejeta in da jo Ustavno sodišče sploh vzame v obravnavo, je nujna večina vseh poslancev, ki pa za Janeza Janšo in SDS v tem trenutku ostaja še naprej enako nedosegljiva.

Čeprav gre tako kot za v petek napovedani interpelaciji zoper pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki bo že deseta neuspešna interpelacija SDS zoper kakega ministra edinega, a iztekajočega se mandata Cerarjeve Vlade, tudi pri tej danes napovedani ustavni obtožbi zgolj za predvolilno orodje parlamentarne opozicije, pa ostaja pravzaprav neverjetno, kako tako opozicija kot sedanja koalicija pravzaprav igrata in računata na karto luknjastega kratkoročnega spomina tako domnevno levega kot deklarirano desnega slovenskega volivca. Če smo lahko dolge mesece od predstavnikov SDS ob aretaciji njihovega predsednika poslušali o krivosodju, imajo sedaj vsi tako Janša, kot Grims in Gorenak polna usta pravne države. In če smo lahko dolge mesece prenašali neposrečeni politično marketinški eksperiment, kako iz Mira Cerarja narediti odločneža, ki bo sprejemljiv tudi za tradicionalne volivce Janeza Janše, ko je branil in zagovarjal projekt s plevelom zarasle in predvsem živalim še naprej smrtno nevarne rezilne žice na meji s Hrvaško, naj bi sedaj na prvo žogo kupili tudi novo človeško plat umevanja begunskih usod in krize.

Toda ta navidezni humanizem slovenskega političnega vrha ta čas pri koritih izvršne oblasti v državi tako kot dejansko islamofobijo, ksenofobijo in rasizem, na katero stavijo v SDS, ni prav težko razkrinkati in prepoznati. Rešitev, ki jo javno predlaga in zagovarja predsednik vlade Miro Cerar, namreč sirskemu beguncu primaša bistveno manj pravic, kot bi jih imel, če bi se država poslužila diskrecijske pravice in mu podelila status osebe z mednarodno zaščito. Toda tako to gre. Dogajanje okoli Ahmada Šamija v prvi vrsti potrjuje, kako zelo malo mar je predstavnikom političnih oblasti na Slovenskem za usode konkretnih ljudi, ne zgolj Ahmada Šamija pač pa tudi vseh drugih beguncev, ki si takšne socialne mreže in podpore pač niso bili zmožni ustvariti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z usodo sirskega begunca Ahmada Špamija kot ta čas osrednjega akterja domače predvolilne kampanje za naslednje parlamentarne volitve v zobeh poskrbel Tomaž Z.   

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

alt right desnica. a ni to oksimoron, moron?

Primer Šamija je sprejemljiv le, če je precedenčen....; sicer gre za neprimerno favoriziranje enega posameznika nasproti stotinam drugih. Ta primer mora služiti za korenit pretres slovenske begunske politike in nesposobnih uradnikov, ki odločajo o usodah ljudi.

Dober prispevek! Ni pa ustavna obtožba zgolj medijska kampanja, ker imajo procesi v državnem zboru, sploh če gre za ustavne obtožbe ustavnih pravnikov, vpliv na vlado, s tem pa resne sistemske politične učinke. SDS je skrajno desna organizacija, ki ima znotraj države, čeprav v opoziciji, resen vpliv na politične odločevalce. Pod črto še to. Islam je sranje, kot vsa verovanja, ampak islam ima pri zgodbi Šami in migrantski problematiki obstransko pomembnost.

@rok
dokler je denimo angela merkel tud desnica, pač ni. ;)

@rok
dokler je denimo angela merkel tud desnica, pač ni. ;)

Let's see where we really are on this beautiful day.
Today I went to my old metro place Monastiraki - to check the newspapapers. There was this edition of Economist - 2018. Inside there is one article which is called: The High Tech Diplomacy. I checked on my right side, on the ceiling there was this camera pointing at me, which is quite interesting for checking the kiosk.
There is just something still left that does not go very easily out of my tongue but I will still say it. Namely,why the fuck shall I read and buy all the fucking newspapers in this world? New York Times, Economist, Time, Finacial New York, Guardian, Frontline etc ... to do all this voluntary work like I have done it for last 7 years as a research journalist, why I still can't even pay my tobacco with my own money?
IF the whistle-blowers are real - if there were 3 boys taking over the network, sucking out the data and revealing things - I wonder: where did the initiation came from? What was the cause of explosive moment that triggered the need to reveal?
Was it a movie? Was it a video? Was it a sequence in time? Was it a sound? Was it a picture? Was it a mosaic?
I really have no idea. But if I think that Assange in London, this beautiful gold boy with performative tendencies (also his mother was an actress) and Snowden in Russia, this sick boy with leukemia with such a weak poor body and than that poor boy that is now defending the rights for changing the gender ...
well,
there is just something missing in this puzzle, something real, something that would be connected with people, with the inhabitants of this world.
And it makes me really wonder, where the physical brains are, the creative ones. Because hackers are not really creative people, neither they are socially mature people.
In the Economist 2018 there is also one article that is called Hacking goes Physical.
... and ... at the end of the 7 years period, I say: I don't believe in heckers anymore. You can go fuck yourself, you little box of pussies. I am cutting your dicks off - I go planting carrots now.
phahahhahhahahahaha :-)

but at the end - who knows and who really cares? it is all virtual anyway. but still - I did the job. I know the game. and I am out.

but to make the story short. perhaps the game is indeed changing. Trump got elected for the masses. to make it roll again. to feel Americans alive again. now, they are making opinions, these poor little brain-washed creatures of digital visual worlds. But I believe Trump got the throne, the reality, while Clinton got the back-stage, the virtuality. Clinton was silence for too long, she was observing for a while, during her campaign all that she cared for was about making corporative networks and gathering the money. I believe she likes the control, she took it all over from behind. duality of white corporativistic imperium.
It is amazing to which extent the propaganda has developed today, I never knew about the link between CIA and Hollywood before I bumped into the book about it in Amsterdam's library. We live in era of corporate political systems that are just rising in the sky for all of us. and noone gives a damn.

Ampak tudi to vam je na pladnju položeno. Bijuklić je delal doktorat iz tega, sedaj uči v NG, moral bi učit na FF. Čitala sem njegovo diplomo v BG, ki se mi je zdela nekaj najbolj pronicljivega in inteligentnega. in To se mi zdi eksemplaričen primer tega, kako stare prdce boli kurac za mladino in za mladi intelekt. morda bo kdo enkrat naredil kak esej o zlobi in infantilnosti starih generacij v SLO. še vedno čakam dan, ko bo mladina vso to staro sodrgo poslala v 3pm.
ampak to so kompleksne reči. tudi RŠ ima raje zlatolase, zale marketinške deklice, z naivnimi učki, sladko pusico in črednim gonom. punca res obvlada stvar - marketing RŠ, K4, Bansky v KR, dramaturgija Škrip Teatra - prava podjetnica. še mal pa bo postala vučko sarajevskih olimpijskih iger 2018.
moji miselni vzorčki na primer vam nikoli niso bili po godu. zato sem pač šla malo po svoje. ko pogledam nazaj in vidim VIVA PUNK, VIVA RŠ - si mislim, jebemti po 40 letih še vedno drkajo na punk in sex pistolse. pf. kaki otroc.
ampak kaj češ. tako pač to je v SLO. in meni res ni žal, da me ni več tam. življenje je preveč sladko.

in upam da sedaj vidite kako simpl je vse skupaj. treba je samo povezat reči, točkice. simpl ko pasulj.
jaz res upam, da bo tudi vas, razstreščene atomčke povezala kaka slovenska barbika, a la ... Eva Irgl.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.