Kljub temu da je minister za finance Janez Šušteršič še včeraj v Bruslju na sestanku finančnih ministrov evro-območja suvereno zatrdil, da Slovenija ne namerava zaprositi za finančno pomoč za rešitev domačega obubožanega monetarno-bančnega sistema, sta Rdeči križ in Slovenska Karitas konec julija in na začetku julija prejela prvi del letošnjih pošiljk živil iz evropskega ukrepa pomoči v hrani za socialno ogrožene osebe. Kot so sporočili iz ministrstva za kmetijstvo in okolje domače večinoma pač ruralne države, bo Slovenija skupaj prejela 288 ton mleka v prahu iz intervencijskih zalog Evropske unije ter nekaj več kot dva milijona evrov za nakupe proizvodov na trgu in povračilo stroškov transporta, administracije ter skladiščenja dobaviteljem in humanitarnim organizacijam. Kar le pomeni, da je prvič tudi razdeljevanje hrane najbolj socialno ogroženim velik biznis in drugič, da je Slovenija kljub velikemu državnemu premoženju pravzaprav že revna država, ki pa bo po danes usklajeni volji predstavnikov druge Janševe koalicije in Vlade težave nelikvidnega bančnega sistema reševala z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga.

Kljub nekaterim pomislekom DESUS in Slovenske ljudske stranke bi se naj danes dopoldne predstavniki te druge, a ponovno nenačelne Janševe koalicije in Vlade na sestanku z ministrom za finance Janezom Šušteršičem, ki je sicer še pred časom trdil, da se bodo sanacije domačih osrednjih državnih bank NLB in NKBM lotili brez davkoplačevalskega denarja oziroma premoženja, dogovorili o predlogu zakona o ustanovitvi državnega premoženjskega holdinga. Ta bi naj prevzel osrednjo vlogo pri reševanju slabih bančnih terjatev, torej posojil, ki sta jih obe banki v večinski državni lasti na veliko podeljevale glede na politično pripadnost prosilcev v posameznem državnozborskem in Vladnem mandatu.

S še preostalim državnim premoženjem bi naj torej reševali slabe bančne terjatve, ki so neposredna posledica divje privatizacije in tajkunskega lastninjenja nekoč paradnih konjev danes pa propadlih velikanov domačega gospodarstva. Kljub temu da se je sicer tudi ta politična kasta pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti v koalicijski pogodbi zavezala, da se bo zavzela za nadaljnji umik države iz gospodarstva, je davkoplačevalski denar ponovno šel za ponovno in zaenkrat zadnjo dokapitalizacijo Nove ljubljanske banke. Za zagotovitev kapitalske ustreznosti osrednje državne banke v državi je tako šlo 62,9 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki sta jih vplačala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, država pa je banki v lastni večinski lasti odobrila še za nadaljnjih 320 milijonov evrov hibridnega posojila v obliki pogojno zamenljivih obveznic. Karkoli že da pa to pravzaprav sploh pomeni, pa je črno na belem jasno predvsem to, da smo za stabilnost domačega bančnega sistema ponovno prispevali davkoplačevalci, saj je - kot je ponovno strumno zatrdil aktualni finančni minister – stabilnost bančnega sistema namreč prva odgovornost Vlade.     

Taista druga dobra Janševa Vlada sicer želi zagotoviti, da bo v domovini popustil kreditni krč, kar sicer pomeni, da obe glavni državni banki zaradi slabih in po političnih ne pa po strokovno bančnih kriterijih podeljenih posojilih nimata več denarja za nadaljnje kreditiranje tako gospodarskih kot tudi politično gospodarskih projektov, med katere lahko uvrstimo tudi poskuse tajkunskega lastninjenja posameznih nekoč uspešnih slovenskih podjetij. Ne  prav kredibilni minister Janez Šušteršič iz sicer prav tako ne prav kredibilne Državljanske liste pa nadalje še zagotavlja, da se bo v primerih, kjer je šlo za politično vodeno škodljivo ravnanje in ne za normalno bančno poslovno tveganje, uveljavila tudi odgovornost posameznikov za trenutno obubožano stanje domačega bančnega sistema.  

Da ministru Šušteršiču sicer le ni povsem za verjeti na besedo, bodo morda že v kratkem spoznali tudi monetarni gospodarji evro-območja v Bruslju. Še pred včerajšnjim suverenim nastopom v Bruslju, kjer so bili evro gospodarji lahko upravičeno zadovoljni, saj da Slovenija ne namerava zaprositi za finančno pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra, ampak še naprej zgolj prispevati zanje, je namreč minister Šušteršič že priznal, da je glede na to, kar je trenutno jasno, problem zaradi slabih bančnih terjatev oslabljenih bank obvladljiv z lastnimi sredstvi vseh domačih davkoplačevalcev. Hkrati pa v isti sapi dodal, da če pa se bodo problemi izkazali za večje, oziroma če se bodo pojavila nova tveganja, da v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje tudi nasprotne odločitve, oziroma da bi se tudi Slovenija utegnila znajti na seznamu prav prejemnic finančne pomoči iz mehanizmov za stabilnost evra. 

Ne glede na to, kako neprepričljivo v Bruslju blefira domači minister za finance Janez Šušteršič, je sicer že iz izvlečkov finančnim zadevam namenjenih evropskih javnih občil, kot je denimo Financial Times, jasno, da trenutni domači politični kasti pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti ne verjamejo predvsem tisti, ki v širšem evro-območju ta čas sploh še imajo denar za kakršnekoli že investicije. Podatkov glede končnega stanja v obeh državnih bankah oziroma končne luknje zaradi teh slabih bančnih posojil, ki so jih zahtevali tudi iz koalicijske DESUS, pa ni. Po besedah ponovno ne prav prepričljivega finančnega ministra naj bi bila tudi bilančna stanja NLB in NKBM v celoti razjasnjena in pojasnjena še pred jutrišnjo potrditvijo predloga zakona o premoženjskem holdingu te obubožane države na seji druge dobre Janševe Vlade.  

Tako so se predstavniki Janševe koalicije na kar triurnem usklajevanju pravzaprav dogovorili zgolj to, da je predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu v pripravi, toda zgolj do jutri, ko se bodo še pred sejo vlade, na kateri naj bi ga potrdili, še enkrat o tem pogovarjali tudi predsedniki koalicijskih strank, da ga bi še pred sejo Vlade še enkrat potrdile tudi vse stranke te nenačelne koalicije. Toda tako to gre. Ne glede na to, kaj vse pa se lahko do jutri še zgodi, pa tudi sama ustanovitev državnega premoženjskega holdinga ne bo odpravila ključne težave pri upravljanju tega še ne razprodanega državnega premoženja v Sloveniji. Ta je, da se za njegovega lastnika - sicer kar v imenu vseh državljanov - na vsake štiri leta okliče nova politična koalicija pri koritih domače zakonodajne in izvršne oblasti. Tokrat pač druga dobra Janševa koalicija in Vlada. Toda za njihove politično motivirane in gospodarsko zgrešene odločitve pa boste še naprej plačevali prav vsi tisti domači davkoplačevalci, ki se zaenkrat še pač niste uvrstili med upravičence do živil iz evropskega ukrepa pomoči v hrani za socialno ogrožene, s katerimi nas v skupni vrednosti 2 milijona evrov in pol letno iz lastnih intervencijskih zalog tako velikodušno zalaga Evropska unija.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s političnim ustanavljanjem premoženjskega holdinga domače obubožane države v zobeh poskrbel Tomaž Z.