Ko ni dovolj denarja za vse, je pomembno, da določimo prioritete, je pred začetkom današnjega delovnega posveta ministrov in ministric vlade ter koalicije Mira Cerarja brez dlake na jeziku pribila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz kvote Socialnih demokratov Anja Kopač Mrak. V zgolj še po imenu socialno demokratski stranki in najmanjšemu členu aktualne koalicije ter vlade sicer besedno vztrajajo, da je varčevanje povsod tam, kjer nastane nepopravljiva škoda, nesprejemljivo, toda v isti sapi priznavajo, da je identifikacija teh področij stvar razprave, ki pa je vsakokrat, ko denarja ni, težka. Toda kljub današnjemu delovnemu posvetu so vsaj nekatera področja, za katera po mnenju koalicije in vlade Mira Cerarja denarja ni, že javno znana, saj se že vnaprej ve, da bi naj letos bilo denarja manj za šolstvo, lokalno samoupravo oziroma občine, nacionalno varnost pred morebitnimi terorističnimi napadi, cestno infrastrukturo in celo za prepisovanje avdio zapisov oziroma magnetograme sej Vlade.

Ministrska ekipa, ki si je za svoj poglaviten cilj letošnjega leta zastavila nadaljnja prizadevanja za konsolidacijo javnih financ in ohranitev gospodarske rasti, ob tem pa naj bi bili v ospredju še upravljanje državnega premoženja, prestrukturiranje gospodarstva in priprava vsaj nekaterih nujno potrebnih reform, kot je zdravstvena reforma, je sicer današnji delovni posvet o prednostnih nalogah koalicije in vlade v letošnjem letu po posameznih področjih že končala. Da ta delovni posvet ni bil najbolj uspešen, sam zase potrjuje sklep, da so se ministrice in ministri pravzaprav predvsem dogovorili o kriterijih, po katerih bo vsak posamezen minister in ministrica do naslednje srede pripravil predlog svojih zares najbolj pomembnih prednostnih nalog, ki bodo podlaga za oblikovanje skupne prednostne liste vlade, kot je po delovnem posvetu skopo pojasnil vodja Urada vlade za komuniciranje Boštjan Lajovic.

Toda kljub temu da sta Vlada in koalicija Mira Cerarja ta čas še očitno brez konkretnega spiska konkretnih prednostnih nalog za letošnje leto, se same po sebi kažejo področja, ki očitno niso prednostna oziroma na katerih je moč po mnenju koalicijskih partneric kaj z najmanj škode privarčevati. Kot je to včeraj po vseh medijih ponavljala oziroma pojasnjevala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar prav iz kvote Stranke Mira Cerarja, bo za začetek 10 milijonov evrov privarčevanih na področju šolstva in izobraževanja. Konkretni ukrepi so sicer že v veljavi od 1. januarja letos, največ prihranka pa si država obeta z začasno ukinitvijo plačevanja učne pomoči, z znižanjem projektnega financiranja, s spremembo, pravzaprav pa znižanjem financiranja programov srednjega šolstva, znižanjem financiranja obšolskih interesnih dejavnosti in šole v naravi, poklicnega ter maturitetnega tečaja in znižanjem financiranja programov glasbenih šol.

Že vnaprej se sicer tudi ve, da načrtovanih 10 milijonov evrov prihranka na področju izobraževanja, znanosti in športa ne bo dovolj, da bi zadovoljilo varčevalne apetite finančnega ministrstva in da se bo končna vrednost vseh teh varčevalnih ukrepov vedela šele tam enkrat februarja, ko bo Državni zbor sprejemal prvi rebalans državnega proračuna za leto 2015. Kljub temu da je na vladni mizi predlogov varčevalnih ukrepov tudi nižanje povprečnine, iz katerih se financirajo občine, in ukinitev do sedaj obveznega državnega dvoodstotnega sofinanciranja občinskih investicij, zaenkrat še ni jasno, koliko bodo v proračunsko luknjo prinesli ti varčevalni ukrepi na področju lokalne samouprave.

Iz današnje seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije – SOS tako Vladi sporočajo, da bodo tako v primeru že napovedanega enostranskega nižanja povprečnin, ki po njihovih besedah že sedaj ne zadostujejo za vse stroške zakonsko določenih nalog posamezne občine, kot v primeru ukinitve državnega sofinanciranja občinskih investicij zahtevali ustavno presojo Ustavnega sodišča. Vlada je namreč po veljavni zakonodaji po besedah predsednika SOS in murskosoboškega župana Aleksandra Jevška dolžna povprečnine, kot glavni vir financiranja občin, usklajevati glede na rast stroškov v državi, prav tako pa je zavezana tudi k sodelovanju pri občinskih investicijah. Slovenski občinarji sicer so pripravljeni varčevati, toda predvsem na področju nižanja standardov in krajšanju administrativnih postopkov.

Predvsem zaradi administrativnih postopkov bo Slovenija očitno varčevala tudi pri vprašanjih nacionalne varnosti in ogroženosti pred morebitnimi terorističnimi napadi. Kljub temu da država je na tako imenovani Balkanski poti in da so primeri slovenskih državljanov, ki so se in se še v Siriji in Iraku borijo na strani Islamske države, domači Svet za nacionalno varnost za vsak slučaj pa predvsem zaradi varčevanja ocenjuje, da ocena ogroženosti Slovenije ostaja nespremenjena in nizka, čeprav v isti sapi poudarja, da tudi domača država ni imuna na grožnje morebitnih terorističnih napadov. Toda ker v državi vendarle varčujemo oziroma krpamo proračunsko luknjo zaradi zavez evro-gospodarjem iz Bruslja, Svet za nacionalno varnost ocenjuje, da domači varnostni organi in policija delujejo dobro in da jim dodatnih nalog ter z njimi povezanih finančnih sredstev ni potrebno namenjati.

Da z varčevanjem sicer misli resno in da je potrebno biti svetal zgled pri uvajanju varčevalnih ukrepov, želi Vlada Mira Cerarja, ki bo do prednostnega seznama nalog za letošnje leto mogoče prišla šele naslednjo sredo, nekaj privarčevati tudi pri lastni porabi. Tako so že od 10. decembra lani v veljavi nova pravila glede spremljanja in snemanja sej vlade, po katerih se seje vlade in njenih delovnih teles zgolj še avdio snemajo, posnetki pa se ne prepisujejo več, tako da domača zainteresirana javnost ostaja brez nekoč obvezno pripadajočih vladnih magnetogramov. Brez tega za vpogled v delovanje vsake vlade gotovo zgovornega gradiva smo na Slovenskem sicer ostali predvsem po zaslugi vztrajnih zahtev po razkritju magnetograma seje Vlade, na kateri sta se za slovenskega kandidata in kandidatko za Junckerjevo Evropsko komisijo samo-nominirala kar takratna predsednica Vlade Alenka Bratušek in takratni ter sedanji minister za zunanje zadeve Karel Erjavec. Toda tako to gre. Kljub temu da ta magnetogram obstaja, njegova vsebina javnosti ostaja nedostopna. In kljub temu da se že vnaprej ve, na katerih področjih nameravata proračunsko luknjo zapolnjevati sedanja koalicija in Vlada Mira Cerarja, se vsaj še do februarskega rebalansa državnega proračuna ne bo vedelo, za koliko pravzaprav bodo pasove morale zategniti domače šole, občine in varnostno-obveščevalne strukture.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z varčevalnimi področji za zapolnitev slovenske proračunske luknje brez dna v letošnjem letu v zobeh poskrbel Tomaž Z.