Po službeni pa tudi moralno-politični dolžnosti so o odložilnem vetu na prejšnji četrtek v Državnem zboru uveljavljeno novelo Zakona o tujcih, za katero so iz Sveta Evrope že naslednji dan ponovno opozorili, da krši obveznosti države Slovenije do spoštovanja mednarodne zakonodaje o človekovih pravicah, danes ob 15.00 uri na izredni seji pričeli odločati še državni svetniki. Kot že velikokrat se sicer tudi v tem primeru ponovno razgalja vsa vprašljivost smiselnosti domače dvodomne ureditve, po kateri je odložilni veto na v Državnem zboru uveljavljene zakone pravzaprav edino, a ne prav zares učinkovito politično orodje v rokah Državnega sveta. Kajti če bo odložilni veto na novelo zakona o tujcih danes popoldne na izredni seji Državnega sveta na pobudo prvopodpisanega Samerja Khalila res sprejet, bo ta morala v ponovnem glasovanju v Državnem zboru znova dobiti podporo najmanj 46 glasov, s tem da jo je že v prvo podprlo tudi za v drugo zadostnih 47 poslank in poslancev. Toda katerih poslank in poslancev?

Načeloma koalicija Mira Cerarja in strank modernega centra, demokratičnih upokojencev ter socialnih demokratov ob dodatni podpori manjšinskih poslancev že tako ali tako ne bi smela imeti posebnih težav za pravzaprav katerikoli že odložilni veto Državnega sveta, saj premore krepko dovolj glasov za potrebno absolutno večino vseh poslank in poslancev ob ponovnem glasovanju v Državnem zboru tudi v primeru izglasovanega veta v Državnem svetu. Toda tokrat kljub nenarejenemu zadovoljstvu predlagateljice vsaj še do preverbe na domačem Ustavnem sodišču pač sporne novele zakona o tujcih in notranje ministrice Vesne Gyorkos Žnidar, ki jo je ne glede na vse pravne pomisleke podprl tudi dr. prava in premier Miro Cerar, vendarle ne gre za samo še eno v vrsti v vsakem mandatu normalnih političnih odločitev, ki sta jo s strnjenimi koalicijskimi vrstami do sedaj vetom državnega sveta navkljub v zakonodajo vpeljevala aktualna koalicija in Vlada.

Nenazadnje sta se politično, ideološko pa nemara celo pravno ob uveljavljanju novele zakona o tujcih po nujnem postopku, a na zalogo, saj so se v vloge evropskih janičarjev še kako vživele tako obmejne države Evropske unije kot vse preostale zahodnobalkanske države in begunskega vala, kot smo mu bili priča jeseni 2015, še zdaleč ni na vidiku, prvič od prevzema oblasti sprla celo predsednik Vlade Miro Cerar in predsednik Državnega zbora Milan Brglez, ki je noveli zakon o tujcih kljub svojemu statusu prvega človeka zakonodajne oblasti, ali pa prav zaradi tega, odtegnil podporo. Proti sta glasovala tudi oba koalicijska podpredsednika Državnega zbora Matjaž Nemec iz SD in Primož Hainz iz DESUS.  Da so sicer morda le spoznali, da na zaenkrat še neosnovanih izrednih razmerah, militarizaciji družbe in zapiranju državnih meja za prosilce za azil ter mednarodno zaščito, pač ne moreš graditi politike, ki bi sploh kakorkoli lahko bila socialdemokratska, tudi v celotni poslanski skupini Socialnih demokratov, pa daje slutiti podatek, da  pri glasovanju za novelo zakona o tujcih v Državnem zboru za ni glasoval niti eden od njenih poslank in poslancev.

Toda medtem ko se predsednik vlade in koalicije Miro Cerar čudi, kako da je to mogoče, da nobeden od poslancev koalicijske SD novele zakona o tujcih ni podprl, če pa so jo njeni predstavniki in torej tudi njen predsednik Dejan Židan ob vladni obravnavi podprli, je razkol v lastni stranki sprva Mira Cerarja in zdaj Modernega centra premier zanikal z besedami, da je za demokratično stranko povsem normalno, da nekateri poslanci razmišljajo drugače. Medtem ko je predsednik SD še v postopku vladne obravnave brez dlake na jeziku dejal, da bi bili v stranki dvolični, če novele ne bi podprli, hkrati pa bi se zavedali, da država potrebuje varnost, zdaj pa je raje modro tiho, pa izpad posameznih glasov koalicijskih poslancev DESUS predsednik Karel Erjavec pojasnjuje z besedami, da je šlo za odločanje o občutljivem vprašanju, ki se nanaša na ravnotežje med varnostjo in človekovimi pravicami.

S tem v navednicah neenotnim glasovanjem svojih poslank in poslancev Demokratična stranka upokojencev Slovenije, ki je pravzaprav bolj upokojenska interesna skupina, izkazuje zgolj svojo temeljno politično držo, da je kot jeziček na politični tehtnici pripravljena sodelovati v vsaki tako samooklicano levi kot v politični praksi preverjeno desni vladi. Toda glede na ob uveljavljanju novele zakona o tujcih nastalo protitujsko koalicijo poslancev SMC, SDS in Nove Slovenije, je pravo vprašanje za politično prihodnost tako DESUS kot njenega predsednika Karla Erjavca, če jih bosta morebitna prihodnja desna koalicija in Vlada še sploh potrebovali? Na gotov odgovor bo sicer potrebno počakati do naslednjih državnozborskih volitev, toda premik na trdoročno politično desnico in pakt Mira Cerarja in Vesne Gyorkos Žnidar oziroma večine poslancev SMC z opozicijskima SDS Janeza Janše in Novo Slovenijo Ljudmile Novak, vseeno daje slutiti, ne samo kako bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah temveč tudi do njih in še posebej tudi ob morebitnem odložilnem vetu na novelo zakona o tujcih izglasovanemu danes v Državnem svetu. Toda tako to gre. Maski stranke in samega Mira Cerarja sta nepovratno razkriti, zato jima pač ne preostane drugega, kot da se, tako kot Janševa SDS, še bolj pozicionirata prav pri volilnem telesu šovinistične in proti tujcem nastrojene domače politične desnice.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z novo protitujsko koalicijo in poslansko večino 47-ih glasov poslancev SMC, SDS, NSi, posameznikov iz DESUS ter obeh poslancev narodnostnih manjšin v zobeh poskrbel Tomaž Z.